Izmed 14 prisotnih poslancev je spremembe podprlo šest poslancev Svobode in Levice, proti so glasovali v SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratih in Resnici.
Po predlaganih spremembah poslovnika, ki sta jih vložili Svoboda in Levica, bi kakršnokoli označevanje glasovnic štelo za neveljavno. Prav tako poslanci ne bi smeli glasovnic kazati drugim poslancem ali jih fotografirati. To bi veljalo tudi za člane volilne komisije, ki glasovnice preštevajo. Prav tako bi prepovedali vnos elektronskih naprav v glasovalne kabine.
Kot je v imenu predlagateljev pojasnila poslanka Svoboda Janja Sluga, želijo s predlaganimi spremembami tajnost glasovanja postaviti kot "absolutno procesno pravilo". Kot pomembno vidijo, da je onemogočena identifikacija posamezne glasovnice in glasu posameznega poslanca. Poudarila je, da poslanec ne sme biti le odposlanec ali delegat določene stranke oz. izvrševalec njene volje, pač pa je po ustavi predstavnik vsega ljudstva, zato pri njegovem odločanju ne more biti vezan na kakršnakoli navodila. Prav zaradi tega pa so po njenih besedah tudi pisci ustave določene vrste glasovanj zaščitili z institutom tajnosti. Takšni primeri pa so bili po njeni oceni izbrani zelo restriktivno, kjer se je predvidevalo, da bi lahko prišlo do poskusov pritiskov, vplivanja ali podrejanja poslancev.
Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju zapisala, da je treba razlikovati med ravnanjem, ki je posledica prostovoljne odločitve poslanca, in ravnanjem, ki je posledica zahtev po razkritju, dokazovanju ali preverjanjem njegove odločitve oziroma nadzora nad njegovim glasovanjem. Predlagane spremembe pa po njihovem mnenju takšnega razlikovanja ne vzpostavljajo, del predlaganih rešitev pa presega okvire ukrepanja, ki bi bilo objektivno povezano z varovanjem tajnosti glasovanja.
Predlagane spremembe so sicer ostale brez zadostne dvotretjinske podpore na matičnem delovnem telesu DZ. Izmed 14 prisotnih poslancev je spremembe podprlo šest prisotnih poslancev opozicijskih strank. Svobode in Levice. Proti so glasovali prisotni poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice. Predsednik slednje Zoran Stevanović je sicer prvotno napovedal podporo njegove stranke.
Kokot: Razmišljam s svojo glavo
To so predlagatelji večkrat izpostavili tudi v razgreti razpravi članov komisije za poslovnik. Vodja poslancev Resnice Katja Kokot pa jim je odvrnila, da razmišlja s svojo glavo, njeno stališče in današnje glasovanje na seji pa je po njenem mnenju "šolski primer" izvajanja ustavne določbe o samostojnosti poslancev.
V razpravi je predlog sprememb označila za zmazek in Svobodi večkrat očitala, da niso primerni, da bi razpravljali o varovanju samostojnosti poslancev. Poslanci Resnice namreč Svobodo obtožujejo poskusov podkupovanja njihovih poslancev.
Nasprotniki sprememb so sicer med svojimi argumenti poudarjali, da je ključno, da je iz glasovnice razvidna jasna volja poslanca, pri tem pa po njihovem mnenju ni pomembno, ali je ta izražena s krogom, trikotnikom ali morda kvadratom.
SDS: Sedanja ureditev ustrezna
Po besedah poslanca SDS Vinka Levstka v SDS ocenjujejo, da je trenutna ureditev tajnega glasovanja ustrezna. Kot je dodal, pa tudi nobenemu poslancu ni bilo "z orožjem zagroženo", da mora označevati glasovnice. Poudaril pa je tudi, da ni nikjer zapisano, da morajo poslanci svoj glas izraziti z obkroževanjem. Njegov poslanski kolega Aleš Hojs je problematiziral tudi neprevzemanje glasovnic pa tudi, zakaj je na glasovnicah za tajno glasovanje najprej napisana beseda PROTI in šele nato ZA ter ne obratno.
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj pa je menil, da bi morali poslanci sami imeti kulturo in odgovornost, saj ni zakona, ki se ga ne da kršiti, če ima nekdo tak namen. Spomnil je tudi, da je morebitno javno izjavljanje poslanca o tem, kako je glasoval na tajnem glasovanju, prostovoljno.
Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič pa je poudarila, da se borijo proti temu, da bi bili poslanci vezani na prejemanje navodil. "Ne želimo tajnega glasovanja samo na papirju, pač pa v praksi," je zatrdila. Ocenila je, da je sicer veljavna zakonodaja dobra, a ko začne prihajati do zlorab, na katere zakonodajalec ob pripravi ni niti pomislil, so potrebne spremembe. Sluga pa se je medtem v odgovoru na nekatere navedbe koalicijskih poslancev vprašala še, s kakšnim namenom bi nekdo svojo voljo na glasovnicah izrazil denimo s trikotnikom. Meni, da gre pri tem za norčevanje in posmehovanje demokraciji.
Mesec: Demokracija potrebuje varovalke
Predsednik komisije za poslovnik Luka Mesec (Levica) pa je ob obravnavi sprememb poudaril, da demokracija potrebuje ustrezne varovalke, sicer se lahko hitro sprevrže v tiranijo večine. Bistvo svobode volje poslancev je tudi pravica do ugovora, v nasprotnem primeru gre za vladavino šefov parlamentarnih strank, tehtano z doseženimi odstotki na volitvah, pri čemer se nato postavi vprašanje, zakaj potem sploh so poslanci, je poudaril.
Poslanec Demokratov Franc Križan pa je današnjo razpravo označil za "festival dvoličnosti", v kateri sam ne želi sodelovati. Zavzel se je za dosledno spoštovanje poslovnika in ustave. Predstavniki SD v današnji razpravi niso sodelovali.
