Kako do trajnostne energetske oskrbe gorskih koč

Planinski objekti v Sloveniji so praviloma energetsko zelo potratni. "Konkretnih podatkov o porabi energije nimamo. A glede na računsko rabo letne energije za ogrevane stavbe spadajo koče v povprečju v razred s porabo nad 200 kilovatnih ur na kvadratni meter," je včeraj dejal Matej Planko iz Planinske zveze Slovenije na posvetu o trajnostnih kočah v Sloveniji, ki ga je organiziral Razvojni center za vodikove tehnologije (RCVT).
Z namenom, da se energetsko optimizirajo koče, Slovenija poleg Španije, Francije in Italije sodeluje v štiriletnem projektu SustainHuts, v prevodu Trajnostne koče. Projekt si je torej zadal cilj izboljšati trajnost gorskih koč z vključevanjem obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in dodatne toplotne izolacije ovoja stavbe-koče in na ta način med drugim zmanjšati emisije ogljikovega dioksida CO2 za 21 ton na leto na kočo, rabo energije pa za 20 odstotkov. V projekt je vključenih deset koč, kot že rečeno, v štirih evropskih državah, v katerih bo nameščenih 25 različnih tehnologij, vse od malih vetrnih elektrarn, fotovoltaike, malih hidroelektrarn do vodikovih tehnologij, v eni izmed koč pa preizkušajo tudi sistem za shranjevanje vodika.

Sonce kot edini vir energije

Tadej Auer iz RCVT je napovedal, da prihodnje leto načrtujejo investicijo v Domu Valentina Staniča pod Triglavom v višini 22 tisoč evrov, načrtovana pa je fotovoltaična elektrarna (3,1 kWe), baterije (1500 Ah) in vetrna elektrarna (1 kWe). V nadaljevanju pa je Planko predstavil še nekatere statistične podatke, med drugim, da ima Slovenija več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, naše gore na leto obišče 1,7 milijona obiskovalcev, med njimi je vse več tujcev. Od 161 planinskih koč in 17 bivakov jih je 84 priključenih na javno električno omrežje, agregate za proizvodnjo električne energije uporablja 28 koč, fotovoltaiko ima 33 koč, pri čemer ima šest koč fotovoltaiko kot edini vir električne energije, šest koč pa izkorišča vetrno energijo.