Kmetje že dolgo opozarjajo na nizke odkupne cene, letos pa so se kot posledica zaprtja javnega življenja prekinile dobave hrane v restavracije in javne zavode. Številni kmetje zato še ceneje kot sicer prodajajo svoje pridelke ali pa jih sploh ne morejo spraviti v obtok. "Ne pokrijemo si niti proizvodnih stroškov, nekateri pogosto ne morejo plačati niti položnic, vse več se jih odloča, da se s kmetijstvom prenehajo ukvarjati," je pojasnil Anton Medved, predsednik sindikata kmetov. Največ težav se pojavlja na področju govejega in svinjskega mesa. Osem kmetijskih organizacij se je zato podpisalo pod javno pismo, s katerim od vlade pričakujejo učinkovit nadzor nad poreklom v živilskopredelovalni industriji, od trgovcev pa pravično razdelitev cene v verigi preskrbe s hrano, ki bo kmetom pokrila stroške pridelave.
Kmetje združili moči
"Če želimo imeti kot država razvojno sposobne kmetije in slovenskega kmeta, moramo zagotoviti okolje, ki bo to omogočalo. Okolje, v katerem bo potrošnik lahko zaupal domačim živilom, ter okolje, ki ne bo dovoljevalo nepoštenih praks," so navedli v pozivu, pod katerega so se podpisali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Slovenska zveza prašičerejcev in Društvo Slovenski kmet. "Lepo, da so se le vsi združili," se je na pismo odzval agrarni ekonomist Aleš Kuhar in poudaril, da bodo le združeni imeli večjo pogajalsko moč. "Panoge, ki delujejo v obliki zadrug in imajo stalne pogodbe z živilskopredelovalno industrijo, niso na takem udaru. Največ težav imajo tisti, ki se borijo sami. Če na trgu nastopajo le z nekaj biki in z razpršeno prodajo, je to tako kot pred dvesto leti," je pojasnil Kuhar.
OECD: Le petino cene hrane zajema strošek surovine, polovica ostane trgovcem, preostalo predelovalni industriji
Za več lokalne hrane v javnih zavodih
Na ministrstvu za kmetijstvo odgovarjajo, da se že intenzivno ukvarjajo z glavno zahtevo kmetov, to je ureditvijo masnih bilanc, ki bi spremenile način označevanja porekla živil. Kmetje namreč opozarjajo, da je pri vzreji mesa kontrola zelo velika, da pa se sledljivost izgubi takoj, ko pride žival v klavnico. "Ravno tam bi morala biti kontrola maksimalna, da bi potrošnik vedel, da je 20 odstotkov mesa v klobasi od slovenskega prašiča, preostalo pa od poljskega. Zdaj proizvajalci pogosto napišejo le, da je poreklo iz Evropske unije," je pojasnil Medved, ki je prepričan, da so razlogi, da se to ne spremeni, predvsem močni lobiji živilske industrije.
Kmetje si želijo tudi več lokalne hrane v javnih zavodih, a jih pri tem omejuje sistem javnih naročil. "V javnih zavodih naj bo v celoti slovenska hrana na področjih, kjer smo samooskrbni. Zakaj ne bi mogli najprej pojesti domače, šele česar je pri nas premalo, pa bi kupili drugje. Takšna je na primer praksa v Avstriji," pojasnjuje Medved in pravi, da od država pričakujejo še več promoviranja domače hrane.
Skupna kmetijska politika podaljšana za dve leti
Zaradi zastoja pri pogajanjih o novi reformi skupne evropske kmetijske politike za obdobje med letoma 2021 in 2027 se trenutna politika podaljšuje še za dve leti, kar pomeni enake pogoje za upravičence izplačil. "Obveznosti države in politike do kmetov bodo nespremenjene do leta 2023. V trenutni krizni situaciji je za nas to najboljše, saj bi nova politika ponujala manj izplačil, kar pomeni tudi manj denarja za slovenskega kmeta," pravi prvi sindikalist kmetov Anton Medved. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pa meni, da je to dobra kratkoročna rešitev, ne pa tudi za prihodnost razvoja slovenskega kmetijstva. "Mi imamo takšna pričakovanja kot razvajeni otroci, ki bi ves čas jedli bonbone. A treba jih je vzgajati, da to dolgoročno ni dobro. Podobno je s transformacijo kmetijstva. Jasno je, da bi kmetje želeli ukrepe kot bonbončke, a to ni vzdržno," pravi in poudarja, da je potreben iskren dialog o problemih in možnih rešitvah.
Trgovci poberejo največ
Pridelovalci opozarjajo tudi na nepravično razdelitev dobička od prodane hrane, razmerja pa so se v času koronavirusa še poslabšala. "Odkupne cene kmetijskih proizvodov so vse manjše, v trgovinah pa se pri cenah to ne pozna. Hrana je enako draga ali celo še dražja, a kmetje zato ne dobimo nič več," je kritičen Medved. Na ministrstvu pa odgovarjajo, da kontroliranje cen ni v njihovi pristojnosti, a se pojavljajo indici, da prihaja do določenih pritiskov, zato kmete pozivajo, naj se pogosteje obrnejo na varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in prijavijo nedovoljena ravnanja. Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah pa na očitke, da trgovci vzamejo večji delež dobička od hrane, odgovarja: "Trgovci praviloma ne odkupujejo izdelkov neposredno pri kmetih. Odkupujejo pri zadrugah in pri živilskopredelovalnih podjetjih. Zato trgovina glede odkupnih cen nima vpliva." Agrarni ekonomist Kuhar tak argument označuje za povsem neprimeren, saj da imajo trgovci v tej verigi največjo moč. "Dejstvo je, da se odkupna cena oblikuje glede na ponujene cene trgovin. Ker trgovina lahko v nabavni sistem spusti tuje meso po nižjih cenah ali pa s tem zgolj grozi, je to pač dominantna pogajalska moč," je prepričan. Sindikalist Medved pa moč trgovcev ponazori s trenutnimi presežki svinjine: "Smešno je, da se ukvarjamo s temi 2500 prašiči, ki jih nikakor ne moremo prodati, četudi je to količina, ki jo v Sloveniji pojemo v enem ali največ dveh tednih."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
