Anketa: 70 odstotkov volivcev nezadovoljnih z izidi, preverite, kakšen bi bil rezultat volitev, če bi volili sedaj

STA, M.R.
20.04.2026 18:45

Razmere na političnem parketu slab mesec po državnozborskih volitvah ostajajo približno enake, kaže aprilska anketa Ninamedie za časnik Dnevnik.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Stranki Janeza Janše in Roberta Goloba bi zopet dobili največ glasov na volitvah.
Robert Balen

Prednost Svobode, ki bi jo obkrožilo 26,1 odstotka vprašanih, pred najbližjo zasledovalko se je v primerjavi z marcem povečala za pol odstotne točke, saj bi SDS volilo 24,8 odstotka vprašanih.

Gibanje Svoboda bi v tokratni anketi obkrožilo 26,1 odstotka vprašanih, kar je dve odstotni točki več kot marca, SDS pa ima tokrat za 1,5 odstotne točke višjo podporo kot marca, ko jo je izbralo 23,3 odstotka vprašanih.

Novo Slovenijo, ki ji je Ninamedia podporo merila neodvisno od SLS in stranke Fokus Marka Lotriča, s katerima je na volitvah nastopila v skupni listi, je v anketi izbralo 7,7 odstotka vprašanih. Marca je NSi, SLS in Fokus izbralo 7,1 odstotka vprašanih. SD je tokrat podprlo 6,5 odstotka vprašanih, kar je 0,7 odstotne točke manj kot marca. Levico, ki so ji v anketi podporo merili neodvisno od Vesne, s katero je na volitvah nastopila na skupni listi, je izbralo 5,2 odstotka volivcev, kar je dve odstotni točki manj kot marca.

Janša: Jutri lahko sestavimo vlado, ki bo bistveno boljša od te, ki odhaja

Demokrate bi aprila izbralo 4,6 odstotka volivcev (marca sedem odstotkov), Resnico pa 3,9 odstotka vprašanih (marca 3,2 odstotka). Zunajparlamentarni Prerod bi izbralo 2,8 odstotka volivcev, SNS 2,5 odstotka, Pirate pa 1,8 odstotka. Ostale stranke so skupaj prejele 3,1 odstotka podpore. Neopredeljenih je 11 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je bilo marca 12 odstotkov.

Med opredeljenimi niso enaki podatki

Anketa je ob upoštevanju samo opredeljenih pokazala 29,3-odstotno podporo Svobodi (marca 27,5 odstotkov), na drugem mestu pa je SDS s 27,9 odstotka (marca 26,7 odstotka). NSi je zbrala 8,7 odstotka vprašanih (marca 8,1 odstotka, merjeno skupaj s SLS in Fokusom), SD 7,2 odstotka (marca 8,2 odstotka), Levico 5,8 odstotka (marca 8,2 odstotka, merjeno skupaj z Vesno). Demokrate bi izbralo 5,2 odstotka volivcev (marca sedem odstotkov), Resnico pa 4,4 odstotka (marca 3,7 odstotka).

V DZ bi se uvrstilo ravno teh sedem strank. Svoboda bi imela 29 poslancev, SDS bi jih imela 28, NSi devet, SD sedem, Levica šest, Demokrati pet in Resnica štiri, navaja Dnevnik.

Nezadovoljni z izidi

V tokratni anketi je Ninamedia merila tudi v kolikšni meri so vprašani zadovoljni z izidom volitev. Kar 70-odstotna večina prebivalstva je nezadovoljna z volilnimi izidi. Največji delež zadovoljnih je med volivci Resnice, in sicer tretjina. Med volivci SDS jih je z volitvami zadovoljnih 28 odstotkov. Med volivci Gibanja Svoboda jih je zadovoljnih 21 odstotkov, med volivci SD 11, med volivci Levice pa deset.

V anketo so vključili tudi vprašanje, kaj naj v situaciji, ki trenutno otežuje oblikovanje trdne vlade, naredijo parlamentarne stranke. Največ vprašanih, 29,4 odstotka, jih meni, naj sestavijo desnosredinsko vlado SDS, NSi+SLS+Fokus in Demokratov ob čim širši parlamentarni podpori. Druga najpogosteje omenjena možnost so predčasne volitve, ki jih je predlagalo 21 odstotkov vprašanih. Da naj stranke postavijo levosredinsko vlado Gibanja Svoboda, SD, Levice in Vesne s čim širšo parlamentarno podporo, meni 17,9 odstotka udeležencev volitev. Nekaj manj podpore, 16,3 odstotka, ima predlog za oblikovanje levo-desne vlade, dobrih 12 odstotkov vprašanih pa se je zavzelo za sestavo tehnične vlade.

V anketi so sodelujoče spraševali tudi, kako ocenjujejo delo vlade. Kot neuspešno je njeno delo ocenilo 53,4 odstotka vprašanih, kot uspešno pa 43,4 odstotka. Neopredeljenih jih je bilo 3,2 odstotka.

Han na drugem mestu po priljubljenosti

Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov je še vedno predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledijo ji predsednik SD in minister za gospodarstvo, ki opravlja tekoče posle, Matjaž Han, nekdanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, premier, ki opravlja tekoče posle, in predsednik Svobode Robert Golob in zunanja ministrica, ki opravlja tekoče posle, Tanja Fajon.

Sokoordinator Levice in minister za delo, ki opravlja tekoče posle, Luka Mesec je 7., predsednik Demokratov Anže Logar 9., sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko 10., predsednik NSi Jernej Vrtovec je na 15. mestu, predsednik SDS Janez Janša pa na 17.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta