(JASNO Z ANDREJEM) Suho jesensko vreme

Kako značilno jesensko vreme imamo te dni! Različic je seveda lahko več, a to je suho jesensko vreme ob prevladujočih vzhodnih vetrovih. Če jugozahodnik Sloveniji običajno prinaša oblačnost in dež v zahodno in osrednjo Slovenijo, pa je ob vzhodniku ravno obratno. Soncu se predajajo na Primorskem, notranjost pa je pogosto oblačna, oblačnost pa nam včasih visi le kakih 50 ali 100 metrov nad glavo in imamo do sonca razmeroma blizu – dovolj je, da se povzpnemo na bližnji lokalni razglednik. Spet drugič pa je spodnji rob oblačnega pokrova precej višje – v četrtek je bila baza oblačnosti na nadmorski višini 1000 metrov, zato pa vrh malo nad 2000 metrov, tako da bi morali po sonce v visokogorje, kar pa ni ravno za skok po kosilu. Taka vrsta oblačnosti je običajno povezana s temperaturnim obratom. Temperaturni obrat si pogosto predstavljamo kot skok iz meglenega in razmeroma hladnega zraka v suh in sončen dan, ki nam daje celo toplejši občutek, kot v resnici kaže termometer. Tokrat je bil temperaturni obrat visoko, tako da je bilo v območju najhladnejšega zraka -4 stopinje, na toplejši strani pa še vedno -1, torek nič kaj toplo.

Vreme ima pač sto in eno različico istega pojava. Ob taki situaciji na Primorskem pogosto piha burja, medtem ko je v notranjosti lahko povsem mirno. Zakaj je tako? Kadar je splošni veter šibak, hladni zrak nekako zapolni prizemno plast do hribovitih grebenov zahodne Slovenije. Tam se lahko preliva čeznje in pospeši na pobočjih navzdol in tako nastane burja. Spet veliko različic, od šibke do močne, od splošne do take, ki piha le v krajih, kjer so najnižji prehodi proti Primorski, na primer Postojnska vrata, Razdrto in podobno.

Najbrž bi bili bolj zadovoljni, če bi sijalo sonce, a v tem primeru bi imeli tudi jutranji mraz, lahko slano, tako pa smo zaviti v plašč oblakov, in ker še ni bilo vsesplošne slane, je drevje še presenetljivo dobro olistano, tudi jesenska barvitost še ni izginila. Očitno bo letos november res pravi "listopad" - pogosto je drevje vsaj do prvega novembra večinoma brez listja. Tudi ta znak kaže na postopno vse toplejše podnebje, a seveda ni ravno usoden za človeštvo. Prva izrazitejša slana bo kar hitro opravila z listjem na drevju in potem bomo na novo čakali do aprila ali celo maja. Slabega pol leta je listnato drevje golo, kar ni vedno slabo. Pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi nam vsaj ne zakrivajo razgledov. Vsaj na začetku tega obdobja nam hoja po šumečem listju daje posebno veselje, sploh če ga kje veter nanosi v prave zamete. Od kod res to veselje, ki ga morda najbolj občutijo otroci, nato pa tudi malo starejši otroci, tja do sedemdesetih let in več?!