Tomaž Ranc
V Pliberku so mladi tokrat pokazali, kako športno povezovanje obmejnih šol lahko poteka v praksi. Srednja šola Pliberk (Mittelschulle Bleiburg) in Osnovna šola Mežica sta pripravili živahen Dan športnega povezovanja, na katerem je sodelovalo okoli 100 učencev, učitelji in gostje. Mladi so so pomerili v nogometu, odbojki, plezanju in namiznem tenisu, saj jih druži ljubezen do športa, s športnim srečanje pa premikajo tudi meje v glavah - saj je med Pliberkom in Mežico zgolj hrib in še veliko priložnosti za krepitev vsakršnega sodelovanja.
Prvi sosedi morajo sodelovati
"Lani smo na obeh šolah začeli Interregov projekt KorP - Korošci pod Peco, s katerim smo bili zelo zadovoljni na obeh straneh. Zavezali so se, da bomo naprej sodelovali, vse je kar nekako logično, saj smo prvi sosedi. Včasih so bile meje, zdaj te meje s tem sodelovanjem poskušamo zabrisati. Korošci iz iz slovenskega dela Koroške imajo zelo pogosto na drugi strani tudi službe in želimo, da bi se razumeli, da bi tako na tej strani, kjer smo danes, malo govorili slovensko, na naši strani pa, da govorimo nemško, predvsem pa, da se stkejo prijateljstva, poznanstva tudi za prihodnost," je dejal ravnatelj OŠ Mežica Janko Plešnik.
Lani sta šoli s prijavo na Interregov projekt povezala Mežičanka Manca Rebula, ki uči na pliberški šoli, in Luka Pernek, ki uči na mežiški. Kot je povedala Rebula, so po uspešni prijavi nato že lani pripravili srečanje v Mežici z različnimi delavnicami (čeblarsko, plesno, kuharsko, likovno ...), posneli pa tudi avtorski video o srečanju mladih sosedov na Peci.
Letos pa so tako Mežičani tako čez hrib pripeljali učence 8. in 9. razreda. Pa verjetno ne bodo ostali pri enem srečanju? "Začeli smo mogoče malo previdno, ker vemo, da smo dostikrat že štartali, pa da potem ne ugasnemo. Če ne prej, bomo prihodnje leto absolutno v Mežico povabili naše prijatelje iz Pliberka v Slovenijo," je obljubil Plešnik.
Tudi Robert Poppernitsch, v. d. ravnatelja pliberške šole, ni skrival zadovoljstva. "Imamo podpisano pogodbo, da se bomo enkrat leto naprej srečevali. Osnovna šola Mežica je naša najbližja šola in zato želimo, da bi tako čezmejno srečevanje okoli Pece tudi ostalo. V glavah so pravzaprav še vedno neke meje, čeprav jih dejansko ni in pomembno je, da otroci sami vidijo, kako delajo na oni strani in kako delamo mi, če skupaj nekaj delamo, se vidi, da pravzaprav ni veliko razlik, da smo enaki in da delamo vse enako."
Šport in kultura sta priložnosti, tudi gasilci, denimo, sodelujejo. Kot je povedal Popernitsch so na Dan športneg povezovanje vključili tudi športne klube.
Tretjina prijavljenih k dvojezičnemu pouku
Srednja šola (Mittelschulle Pliberk) ima sicer 90 učencev med 10. in 14. letom starosti, od tega jih je več kot 30 prijavljenih k dvojezičnemu pouku, ki pa uporabljajo samo tam, kjer jezik obvladajo učitelji, na primer pri verouku, športu..., je povedal Popernitsch.
Program je povezoval Jože Polesnig, učitelj verouka in hkrati inšpektor za področje dvojezičnosti. "Pod nadzorom imam 78 dvojezičnih učiteljev, v tem primeru učiteljev verouka od Suhe do Zilje. Moja naloga je, da v šoli, ki je vsaj na papirju dvojezična in kjer so otroci prijavljeni k dvojezičnemu pouku, pogledam, ali imajo učitelje za dvojezično poučevanje, ali potem tudi dejansko poučujejo dvojezično in ali so tega sploh sposobni," je povedal Polesnig. In kakšne so njegove ugotovitve? "Ugotovitve so pa te, da je zmeraj bolj problematično, tisti, ki znajo slovensko, so dvojezični in bodo tudi znali, drugi, ki se pa samo naučijo, se pa vidi, da znajo tiste obvezne stvari, več pa ne. Da bi se znali potem s šolarji pogovarjati tudi druge stvari, to pa je bolj problematično. Torej predavati, vsebino predmeta znajo, ampak pogovor je pa bolj težava."
Zato tudi sodelovanje šol, kot je tokratno, pot, da se razmere izboljšajo.
Tudi na tej šoli imajo tako začetnike, ki se učijo slovensko, kot učence, ki so se preselili iz Slovenije, razporedijo jih po skupinah, jezik pa lahko spoznavajo tudi skozi učenje različnih predmetov in vsebin.
"To je na vsak način zelo važna točka, ker smo na območju, ki je dvojezično, hkrati pa opažamo, da so šolarji vedno manj dvojezični, ker še doma ne govorijo slovensko in otroci ne znajo, prijavljeni pa so v šole. Zato je zelo važno, da se med sabo tudi čezmejno sodelujejo, in vidijo, aha, oni govorijo slovensko, oni vejo, da mi govorimo nemško in se potem nekako najde pot, da se razumejo," je dejal Polesnig.
Po športnem delu pa so pripravili tudi za skupno malico, po tekmovanjih otrok pa so pripravili tudi ekshibicijsko tekmo mladih, učiteljev, vodstev šol in predstavnikov občin.
