V poslanici za državni praznik je Janez Janša poudaril pomen osamosvojitve kot temelja slovenske državnosti ter pozval k sodelovanju pri reševanju javnofinančnih, varnostnih in razvojnih izzivov.
"Pred 35 leti smo postali gospodarji svoje usode. Nastala je država, ki ni bila podarjena, temveč izbojevana s pogumom ljudi, ki so verjeli v Slovenijo," je poudaril. Osamosvojitev nas po njegovih besedah še danes uči, da največjih dosežkov ne ustvarjajo okoliščine, temveč ljudje - "ljudje, lačni prostosti duha in dovolj pogumni, da se medsebojno povežejo, presežejo razlike in uresničijo svoje sanje". Narod napreduje takrat, ko zna prepoznati skupni cilj in ga je sposoben postaviti nad vsakodnevne razlike, je izpostavil Janša.
Ne smemo se pretvarjati, da posledice napak ne obstajajo
"Javne finance niso v stanju, ki bi nam dopuščalo lahkotnost ali brezbrižnost. Prevečkrat se je denar davkoplačevalcev zapravljal za nekoristne ali celo škodljive namene. Marsikatera priložnost je bila zapravljena, marsikje se je med delovnimi ljudmi utrdil občutek, da trud ni nagrajen in da sta všečnost in ideologija bolj pomembni od politične odgovornosti. Ne smemo se pretvarjati, da posledice teh napak ne obstajajo, če jih želimo začeti reševati in popravljati," navaja predsednik vlade.
O davkih in volilnem sistemu
Pred nami so torej po njegovih besedah resni izzivi, ki jih "poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost". Za uspešen spopad z njimi pa po njegovih navedbah potrebujemo realističen pristop in sodelovanje, ki bi omogočilo ustavno večino za potrebne dopolnitve ustave. "Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično. Za prvo davčno sidro v ustavi in za drugo spremembo volilnega sistema," je izpostavil in dodal, da potrebujemo decentralizacijo, večji prenos odločanja in virov na pokrajinsko in občinsko raven.
Po njegovi oceni je po letu 2008 politika izključevanja postala politična norma v Sloveniji. "Imamo politični pol, ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja v zadnjem času zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji," je poudaril. "Politični pol, ki izključuje, je bil od leta 2008 naprej od 18 let na oblasti kar 15 let in ves čas je bila v ospredju politika izključevanja, pogosto prežeta celo z zlorabami pravne države za obračune z drugače mislečimi," je zapisal. "Izključevanje ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil," je še izpostavil.
"Zgodovinska sramota"
V poslanici je spomnil na ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve v prejšnjem mandatu, ki je po bila po njegovem mnenju "zgodovinska sramota", ki jo je morala nova vlada s ponovno ustanovitvijo muzeja popraviti: "Zgodovinski spomin je pomemben predvsem zato, ker narod brez zgodovinskega spomina začne verjeti, da so svoboda, mir in lastna država nekaj samoumevnega. Nekaj, kar obstaja samo od sebe. Muzej slovenske osamosvojitve bo ena tistih ustanov, ki ta spomin ohranjajo."
Poseben razlog za optimizem pa po njegovem predstavlja mlada generacija, ki zagovarja in ceni temeljne vrednote slovenske osamosvojitve. "To je jasno znamenje, da med novimi rodovi znova raste zavedanje o lastnih koreninah ter hkrati skrb in odgovornost za prihodnost naše domovine," je navedel.
Ob dnevu državnosti se zato po njegovih besedah ne spominjamo le preteklosti. Prav je, da se zavemo tudi odgovornosti, ki jo nosimo do prihodnjih rodov. Dolžni smo jim predati državo, ki bo varna in uspešna. "Državo, v kateri bodo delo, znanje in poštenost znova predstavljali temelj družbenega napredka in v kateri bodo naslednji rodovi živeli bolje, kot danes živimo mi."
