Premier je ob tem ostro kritiziral po njegovem prepričanju preobsežno državno birokracijo in poudaril pomen prihajajočega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
Po Janševem prepričanju je država na prelomni točki glede določanja prihodnje smeri razvoja. Glavni problem prvi med ministri vidi v preobsežnem državnem aparatu z 22.000 predpisi in skoraj 200.000 zaposlenimi v javnem sektorju. Premier je hkrati kritiziral uvoz poceni delovne sile in izpostavil lanskih 150.000 izdanih delovnih dovoljenj za tujce. "Nekdo, ki pride s Kosova in dela v komunalnem podjetju, dobi minimalno plačo in pripelje še družino, pač z nacionalnega vidika ni dodana vrednost," je dejal.
Opozoril je na zgrešeno migracijsko politiko in opomnil na hitro približevanje sosednje Hrvaške slovenskemu gospodarskemu standardu. Država je po Janševih besedah v preteklem času zgolj krpala luknjo v proračunu zaradi pokritja stroškov nedavne reforme plač v javnem sektorju, izplačila obvezne božičnice oz. zimskega regresa in rekordnega dviga minimalne plače. Kljub temu je premier izpostavil tudi številna pozitivna dejstva o razmerah v državi.
Pred zbranimi menedžerji je poudaril, da življenje v Sloveniji ni slabo in spomnil na zvišane napovedi gospodarske rasti. "Nismo pod vodo in nismo potopljeni, zato lahko izzive rešimo brez kriznega zategovanja pasu," je bil jasen. Prihajajoči referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije je Janša označil za ključno bitko med "konceptom razvoja in konceptom zavisti", pri čemer bo referendumski rezultat po njegovem prepričanju dolgoročno določil usodo slovenskega poslovnega okolja.
Odločitev volivcev bo namreč, tako Janša, določila, kako cenjena sta znanje in trud, ob morebitni zmagi "protirazvojne smeri" pa državo po njegovih besedah čaka "neizbežen razvojni razkroj". Predsednik vlade je ob tem ostro napadel ustavno sodišče zaradi odločitve, da referendum kljub očitni fiskalni naravi zakona dovoli.
