Damijana Žišt
V ljubljanski sodni palači je novi predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Damjan Orož (mandat je nastopil 1. januarja letos) danes ob otvoritvi sodnega leta 2026 izpostavil, da je slovensko sodstvo pred največjo organizacijsko spremembo v zadnjih desetletjih. S 1. januarjem 2027 bo namreč začela veljati nova sodniška zakonodaja, ki prinaša temeljito reorganizacijo prvostopenjskega sodstva. Osrednji del reforme je združitev 44 okrajnih sodišč z 11 okrožnimi sodišči. Po novem bo v Sloveniji formalno delovalo 11 okrožnih sodišč, okrajna pa bodo nadaljevala delo kot njihove organizacijske enote. Reforma naj bi omogočila bolj enotno upravljanje, lažje prerazporejanje zadev in sodnikov ter učinkovitejše odzivanje na neenakomerno obremenjenost sodišč.
Sodniška reforma in pomanjkanje kadrov
Med ključnimi cilji sodne reforme sta povečanje učinkovitosti sodnega sistema in zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku. Ob tem naj bi nova ureditev zmanjšala administrativne ovire, poenotila organizacijo dela ter omogočila bolj prožno dodeljevanje zadev znotraj posameznega sodnega okrožja. Orož je dejal, da je pomembna novost "uvedba tako imenovanega enovitega sodnika". To pomeni, da bo sodnik po novem imenovan na raven okrožnega sodišča kot celote in ne več strogo vezan na posamezno okrajno ali okrožno sodišče. "V praksi to omogoča, da se zadeve dodeljujejo znotraj enotnega sistema, pri čemer se upošteva pravica do zakonitega sodnika," še pojasnjuje Orož.
Po zagotovilih Vrhovnega sodišča RS ob prehodu ne bo prišlo do ponovnega naključnega razdeljevanja vseh odprtih zadev, temveč bo prehod postopen in organizacijsko nadzorovan. "Ob reorganizaciji bo treba do začetka leta 2027 vzpostaviti novo organizacijsko strukturo, pripraviti letne razporede dela ter prilagoditi informacijski sistem. Vse zadeve, ki so danes opredeljene kot okrajne ali okrožne, bodo po novem vodene kot okrožne zadeve," še pravi predsednik vrhovnega sodišča.
Drugi velik izziv slovenskega sodstva ostaja pomanjkanje kadrov. Konec leta 2025 je bilo na naših sodiščih zaposlenih 3429 ljudi, med njimi 629 sodnikov, število sodnikov na 100.000 prebivalcev pa se od leta 2012 zmanjšuje. Hkrati se pristojnosti sodišč širijo, zlasti na upravnem področju.
Zmanjšanje vloge sodišč pri brezplačni pravni pomoči
Predsednik Orož je povedal tudi, da je bilo zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov lani odpovedanih skoraj tri tisoč privedb priprtih in zaprtih oseb na sodišča, kar je povzročilo preklice narokov. Preklici privedb vplivajo na potek sojenj, ki se zaradi tega podaljšujejo, še posebej je to občutiti v kazenskih postopkih. Dejal je tudi, da lahko digitalizacija in umetna inteligenca pomagata pri optimizaciji sodnih procesov, vendar sojenje vedno zahteva odločitev sodnika. Zato sodstvo predlaga tudi prenos nekaterih nespornih zadev, denimo zapuščinskih postopkov, na notarje ter zmanjšanje vloge sodišč pri odločanju o brezplačni pravni pomoči.
Statistika za leto 2025 kaže, da so sodišča prejela več kot 820.000 zadev in jih rešila nekaj več kot 816.000. Povprečno trajanje pomembnejših zadev je znašalo 8,8 meseca, medtem ko so bile manj zahtevne zadeve praviloma rešene v manj kot enem mesecu. Kljub povečanju števila rešenih pomembnejših zadev se je njihovo število med nerešenimi nekoliko povečalo, predvsem zaradi kadrovskih primanjkljajev. Na področju digitalizacije je Upravno sodišče RS decembra 2025 prešlo na elektronsko poslovanje, nadgrajen pa je bil tudi sistem TIPKO za pretvorbo govora v besedilo, ki omogoča sprotno podnaslavljanje in večjo dostopnost sodnih postopkov za gluhe in naglušne.
