Tri ministrice (in skorajšnja neznana četrta/četrti), dva predsednika vrhovnega sodišča, ena sodna reforma in - šteto od otvoritve novega sodnega leta - ne več, ne manj kot 323 dni do 1. januarja 2027, ko mora biti mreža sodišč reorganizirana - v učinkovitejšo. To je hitri povzetek štirih let sodne veje oblasti in pravosodne politike. Pravosodne ministrice so se menjavale tako hitro, da (če damo na startu novega sodnega leta - in novega človeka na hierarhičnem vrhu sodstva! - v oklepaj večni predmet želje: novo sodno palačo, nadaljevanko, daljšo od najstarejšega sodnega zaostanka, projekt brez koncev - gradbeniških in, da, po Litijski tudi kazenskih) zakonodajno, v omogočanju pravnega okvirja, zelo veliko, zelo usodno niso mogle pokvariti, projekt enoviti sodnik, ki je bil obljubljen leta in leta, pa se je le prebil v ciljno ravnino.
Da bo v prakso spuščen šele v času naslednje vlade, je krajevno običajno - zmeraj je nekdo drug kriv ali si pripne zasluge. Ampak pustimo danes politično profiterstvo v oklepaju. Z najvišjega mesta sodne oblasti v državi je na otvoritvi sodnega leta 2026 prišlo več kot dovolj realnih opozoril/nalog. Ne samo tretje veje, sodne. Na primer zadnja, peta apostrofirana točka na premiernem seznamu novega predsednika vrhovnega sodišča Damjana Oroža, ki ga je parlament lani jeseni izvolil s spodobno večino - tako rekoč v paketu z reformno zakonodajo. Torej, kazenski postopki so vse bolj obsežni in vse bolj zahtevni, zakon o kazenskem postopku pa današnji kriminal prehiteva. Naprej. Inflacija upravnih sporov. Zahtevni družinski spori - otroci pa nimajo časa čakati. Brezplačna pravna = socialna pomoč se razmnožuje, mnogokrat pretirano, celo neutemeljeno, obenem pa, opozarja tudi ta predsednik, to ni odločanje o sporu, za kar so sodniki hodili v šolo. Zapuščine, na primer, generalno prav tako ne.
Sodna reforma nima pravice do napak
Več kot 820 tisoč novih zadev so lansko leto dobila slovenska sodišča, približno toliko so jih rešila, pomembnejše, to so tiste, ko sodnik res sodi, povprečno v osmih mesecih. Še več bi jih, če ne bi bilo neverjetnih okoli 3000 odpovedi privedb na sodno obravnavo, ker (že leta in leta) pri nas manjka pravosodnih policistov. V 2027. bo v sodni pokrajini 11 okrožij z združenimi okrožnimi in okrajnimi sodišči in sodniki. Priprave so v najvišjih obratih, časa za vstop v to novo dobo pa je skrajno malo in jasno je, da se ne sme zgoditi, kar se je ob reorganizaciji sodišč pred tridesetimi leti, ki je sproducirala nepojmljive sodne zaostanke, iz države pa za dolgo naredila sistematično kršiteljico človekovih pravic, obsojano na ESČP, ker je odložena pravica nepravica. Še danes na teh naših terenih ne rastejo zgolj zelene veje in kakršnakoli variacija na to temo v najbližji prihodnosti bi bila ne le sodni, temveč nepovratni državni poraz.
Skorajšnja nova stvarnost obenem ne briše stalne naloge vrhovnega sodišča, to je skrb za enotno slovensko-evropsko sodno prakso. Ne nazadnje: vrhovno sodišče je prvo problematični Šutarjev zakon o "nujnih ukrepih" za zagotavljanje varnosti poslalo v kontrolo ustavnim sodnikom, zato ker omogoča ad hoc podaljševanje pripora, ki je v vseh učbenikih (za nepolitično rabo) eden najtrših posegov v svobodo, zato mora biti nadutemeljen in trajati najkrajši možni čas.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
