V prvem četrtletju letos se je bruto domači proizvod (BDP), ki predstavlja vrednost vsega, kar so ustvarili podjetja in posamezniki, v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za tri odstotke, četrtletna rast je bila 0,7 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs). Analitiki ob tem poudarjajo, da vojna na Bližnjem vzhodu marca še ni občutno vplivala na gospodarsko aktivnost in obeti niso spodbudni, saj se kazalniki slabšajo.
"Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, zmerna rast zasebne potrošnje pa se je nadaljevala," ugotavljajo analitiki vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). "Rast so podpirale predvsem domača potrošnja in investicije, medtem ko se je primanjkljaj v menjavi s tujino ohranil," poudarjajo analitiki Banke Slovenije. Triodstotna medletna rast BDP v prvem četrtletju je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva, je v izjavi za medije po poročanju STA povedal Klemen Boštjančič, minister za finance, ki opravlja tekoče posle.
Po izračunih Sursa se je v prvem četrtletju domača potrošnja okrepila za 3,7 odstotka, k čemur sta pozitivno prispevali povečanji končne potrošnje in bruto investicij. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje, za šest odstotkov, pri trajnih proizvodih. "Gospodinjstva so v letošnjem prvem četrtletju ob rasti dohodkov svoje trošenje povečevala zmerno, na medletni ravni za 2,7 odstotka, v večji meri pa so se usmerila v nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Marca se je zaradi negotovosti glede cen in oskrbe močno povečala tudi prodaja motornih goriv," je povedala Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja Umarja.
Rast bruto investicij, večja uvoz in izvoz
Izdatki države za končno potrošnjo so porasli za 3,9 odstotka. Rast državne potrošnje se je v prvem četrtletju okrepila predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo (višji socialni transferji v naravi za institucionalno oskrbo v domovih za starejše), zaposlovanja v sektorju država, najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu, in tudi višjih izdatkov za blago in storitve, navaja Umar.
Bruto investicije so se dvignile za 5,6 odstotka. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za petino oziroma 20,7 odstotka, navaja Surs. Visoka gradbena aktivnost se odraža tudi v dodani vrednosti gradbeništva, ki je bila po izračunih analitikov Umarja realno za kar 15 odstotkov višja kot pred letom dni.
V prvem četrtletju sta se po podatkih Sursa povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. "V izvoznem sektorju se je rast v prvem četrtletju okrepila, zlasti marca, in presegla pričakovano," ugotavlja Alenka Kajzer.
Blagovni izvoz je bil medletno višji za 1,8 odstotka, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov, po lanskem upadu pa tudi cestnih vozil in kovin. Izvoz storitev je upadel za 2,9 odstotka. Z rastjo izvoza se je po navedbah Umarja za 1,4 odstotka okrepila tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, medletno večja je bila proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav, po daljšem obdobju krčenja pa tudi proizvodnja vozil, deloma spodbujena s proizvodnjo novega modela avtomobila. Proizvodnja večine ostalih panog, med njimi energetsko intenzivnih, je bila medletno nižja.
Med tveganji ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA
"Vojna na Bližnjem vzhodu marca še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost, rast cen energentov se je odražala predvsem v inflaciji in trgovini z motornimi gorivi, motnje v dobavnih verigah pa so šele začele povečevati stroškovne pritiske. Kazalniki razpoloženja v evrskem območju so se začeli poslabševati že marca, zlasti v storitvenem sektorju in pri potrošnikih, v Sloveniji pa aprila, za zdaj izraziteje pri potrošnikih. Gospodarski obeti za trgovinske partnerice so tudi slabši kot pred začetkom vojnega konflikta," so sporočili iz Umarja. Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se po njihovih navedbah od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale. Med velikimi tveganji ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA.
V Banki Slovenije ugotavljajo, da je bila rast v Sloveniji precej višja kot v povprečju evrskega območja, kjer je bila po prvih ocenah četrtletna rast BDP 0,1-odstotna, medletna pa 0,8-odstotna. "Ob povečani geopolitični negotovosti po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu in umirjenem tujem povpraševanju je rast izvoza ostala skromna pri 0,7 odstotka, kar je posledica upada izvoza storitev, medtem ko se je izvoz blaga povečal za skoraj dva odstotka," navaja Banka Slovenije.
Slovenija je s triodstotno rastjo BDP skupaj s Ciprom na vrhu med članicami EU, za katere so za zdaj na voljo podatki. "To ne pomeni, da smo lahko mirni in nič ne delamo, pomeni pa, da moramo biti pri ocenah realni," je dejal Klemen Boštjančič in dodal, da dejstva kažejo, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
