
V Mariboru je danes v sklopu predvolilne kampanje stranke SD potekal pogovor s prvim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom. Z njim se je pogovarjal kandidat Matevž Frangež. Na prvo vprašaje, če so sanje še vedno dovoljene, je Kučan odgovoril, da so, vendar le do 22. marca, potem pa bo treba na volitve. "Prav je, da sanjamo in vidimo perspektivo, prihodnost. Današnji čas je zelo nepredvidljiv. Kar je bilo včeraj hudo, je manj hudo, kot je danes. Smo v situaciji, ki je nismo želeli. Sanje so dovoljene, naspite se, naslednjo nedeljo pa nehajte sanjati in pojdite na volitve. Zbrcajte ljudi na volišča," je dejal.
O trenutnih razmerah v svetu meni, da je nemogoče biti pripravljen na spremembe. "Opravka imamo z ljudmi, ki ne čutijo odgovornosti za svoje početje. Pravijo, da jih lahko ustavi le njihove etika. Kakšna je, smo videli v Epsteinovih dokumentih. Ko takšen človek odloča o usodi sveta, lahko rečemo, da takšnega civilizacijskega šoka še ni bilo. To so ljudje, ki minirajo svetovni red. Svetovna ureditev, kot smo jo poznali, je vržena v smeti, ker se je pojavila nova realnost." Napad na Iran je primerjal z invazijo na Irak leta 2003. "Orožja za množično uničenje tedaj ni bilo. Režim v Iranu je zločinski, ampak razlog za napad je ogrožanje interesov Izraela. Netanjahu z močjo ureja tisto, česar ni sposoben z dialogom."

Če ne bomo delali na skupnosti, ne bomo odporni, pravi. Moti ga, da na predvolilnih soočenjih nekateri govorijo, da moramo pristati na novo realnost. "Trdijo, da smo mala država, da se naše besede ne sliši. Ampak kaj to pomeni? Da služimo? V naši zgodovini se je že zgodilo, da smo služili tujim interesom. Ne odločajo več načela, na katerih je bila zasnovana svetovna ureditev, odloča surova moč. Usoda malih narodov je na preizkušnji. Če ne bomo delali na skupnosti, ne bomo odporni. Občutljivi smo na veljavnost mednarodnih pogodb. Mejo z Italijo določajo Osimski sporazumi, z Avstrijo Avstrijska državna pogodba, na vzhodu imamo stalno obujanje spomina po trianonski Madžarski, na jugu pa Hrvaško, ki noče določiti meje," je poudaril.

Nadalje je opozoril na neodločnost Evropske unije, sploh na primeru genocida v Gazi. "Slovenci smo bili v EU prvi, ki smo stvari poimenovali s pravim imenom. Še tri dni imamo časa za pridružitev tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem proti Izraelu. Nerazumljivo mi je, da še zmeraj omahujemo. Ne glede na to, da smo mala država, imamo vrednote. Danes si načelen ali pa ne. Če si, te nimajo radi, te pa spoštujejo. Če pa nisi, pa te nimajo radi in te ne spoštujejo. Če trguješ z načeli, služiš tujim interesom. Če imate živce in gledate soočenja o zunanji politiki, ste videli, kdo se ni opredelil do genocida, Putina pa na drugi strani obsodil. Kaj pomeni neopredeljevanje? Da ne želiš imeti stališča in služiš tujim interesom. Rešitev je, če bomo razmišljali o tem, da smo skupnost," je dodal.

O izjavi nemškega kanclerja Friedricha Merza, da Izrael in ZDA opravljata umazano delo za nas, pravi, da težko razume, da Nemci, ki vedo, kaj je genocid, danes brezrezervno podpirajo Izrael: "Ko govorim o Izraelu, Ameriki, Rusiji ... ne mislim narodov, temveč politiko. Putina, Trumpa in Netanjahuja je nekdo vrgel na površje zgodovine, niso pa kos zgodovinski nalogi in odgovornosti. Problem EU je, da se do Rusije obnaša, kot da bo Putin večno tam. Enako je z Netanjahujem in Trumpom. EU je rekla, da se ne želi pogovarjati s Putinom, zdaj pa se on noče. Oboje je narobe. Moti me, da šok glede vrednost in človekovih pravic še zmeraj ni tako velik. Morda bo pomagal finančni šok, ko bodo ljudje občutili, kam je ta politika pripeljala."

Še na nobenih volitvah razlika ni bila tako očitna, meni. Človeški spomin je kratek, ampak ljudem je treba povedati, kaj prinaša druga stran. "Želite, da bodo policisti na cestah pobijali ljudi kot v Minnesoti? Antijanšizem ni pravi odgovor. Prav je, da pokažemo, kaj oni podpirajo in se vprašamo, kakšno Slovenijo želimo. Največja žrtev politike je okolje, izginilo je s politične agende. Če bomo skupnost, si bomo lažje dopovedali, da tisti, ki ima, tudi več prispeva. Lažje bomo razpravljali o strateških virih, oskrbi. Znotraj skupnosti je to rešljivo, kadar pa nekdo misli le na lastne, strankarske interese, pa ne. Tudi nisem v strankarskih programih zasledil sodelovanja s sindikati. Vsi bi znižali davke, uredili zdravstvo, šolstva se pa malokdo loteva. Prav tako gospodarstva. Maribor je bil nekdaj jugoslovanski Manchester. In kaj se je zgodilo? Ni več industrije, ki bila hrbtenica. Nacionalnega interesa v gospodarstvu ni," je bil kritičen.

O trenutni vladi je povedal, da škandali ne bi smeli zamegliti širše slike. "To ne more biti razlog za razvrednotenje štiriletnega dela. Napaka je bila, da je vlada na začetku govorila o reformah. Slovenija pred štirimi leti ni bila pripravljena na korenite spremembe. Treba je imeti dovolj volje in znanja, da razumeš etiko in narediš korak nazaj, da bi lahko naredil dva naprej," je še v Vetrinjskem dvoru povedal Milan Kučan.
Poleg kandidatov SD, so Kučanu prisluhnili tudi iz drugih strank - Lena Grgurevič poslanka in kandidatka Svobode ter Vlado Šega (Levica).
Jon Knez











