
Dvajset let praznuje največji slovenski gorniški dogodek in najpomembnejši gorniški festival v jugovzhodni Evropi. Festival gorniškega filma je do letos obiskalo sto tisoč gledalcev, na ogled je bilo več kot 800 filmov, v 20. izvedbi festivala pa bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici med 9. in 14. februarjem na ogled 34 alpinističnih, plezalnih in avanturističnih filmov ter filmskih zgodb o gorski naravi in kulturi iz 18 držav. Prisluhniti bo mogoče petim predavanjem, 20-letnico bo pospremila tudi razstava o festivalu.
Od gorskih kulis do mednarodne žirije
"Gore so bile kulisa prvih slovenskih celovečernih filmov: V kraljestvu zlatoroga in Triglavske strmine – in po vzoru najuglednejših gorniških festivalov po svetu so tudi v Sloveniji dobile svoj prostor na velikem platnu. Od povojev leta 1966 na festivalu športnega in turističnega filma v Kranju, prek Banffa po Banffu v Mengšu (1998), prvega mednarodnega festivala gorniškega filma na Bledu (2002) in alpinistično obarvanega festivala dokumentarnega filma v Ljubljani. Vsa pretekla prizadevanja so leta 2007 dozorela v nov festival, prvi pravi festival z mednarodno žirijo, filmi iz številnih držav, predavatelji in okroglimi mizami z gorniško tematiko. Organizator festivala je vse od takrat Društvo za gorsko kulturo," so se zazrli v zgodovino festivala organizatorji ob predstavitvi programa.
"Pripadam generaciji alpinistov, ki smo nenehno stremeli k razvoju, prihajajočemu z Zahoda, ter si želeli ustvarjati in imeti vse tisto, kar so takrat počeli tam. Tako se je rodila tudi ideja o Festivalu gorniškega filma, ob mojem obisku Trentskega festivala sredi osemdesetih let," pa razlaga Silvo Karo, ustanovitelj in direktor Festivala gorniškega filma, vrhunski alpinist in leta 2022 prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo. Festival je rasel skupaj z njegovim alpinizmom, dodaja. "V ospredju sta bila postopnost in vztrajnost. Projekta sem se lotil z velikim entuziazmom in srčnostjo ter ga s takšnim pristopom pripravljam še danes, v navezi z ljudmi, s katerimi neprestano plezamo navzgor po načelu 'light and fast'," pravi alpinist in v šali dodaja, da ga je življenje vodilo na gorsko univerzo, "kjer sem štirideset let 'študiral' alpinizem, proti koncu pa opravil še dodatnih dvajset let 'podiplomskega študija' gorniškega filma".

Življenje me je vodilo na gorsko univerzo, kjer sem štirideset let "študiral" alpinizem, proti koncu pa opravil še dodatnih dvajset let "podiplomskega študija" gorniškega filma


Prvaki Zlate doline
Festival gorniškega filma je od leta 2010 del Mednarodne zveze gorniškega filma, ki povezuje 27 festivalov iz 20 držav in s petih celin. Vsako leto ga obišče več kot pet tisoč ljudi, zato "pomembno prispeva k bogatenju in širjenju filmske in pripovedne gorniške vsebine". Letos sovpada z olimpijskimi igrami in olimpijsko vzdušje bo mogoče ujeti tudi v kinodvoranah. Prvi festivalski dan ga bo pričaral ameriško-afganistanski film Prvaki Zlate doline (Ben Sturgulewski), nagrajen na več kot 40 gorniških festivalih po svetu. "Po neuspešnem poskusu, da bi postal prvi afganistanski smučar na olimpijskih igrah, se trener posveti organizaciji tekme v domači vasi. Na lesenih, doma narejenih smučeh se mladi športniki udeležijo tekme, ki jim prinaša enotnost, mir in občutek zmagoslavja, kar je v času, ko je njihov svet postavljen na glavo, izjemnega pomena."


Med predvajanimi filmi bo tudi kar devet slovenskih, največ do zdaj. Premiero bodo med drugimi doživeli celovečerna dokumentarna filma Triglav: Pot odrešitve Aleša Žemlje in Rožleta Bregarja in Aleš Kunaver in naše prve odprave v najvišja svetovna gorstva Jureta Škrlepa ter dokument časa ZaPisane gore, 130 let Planinskega vestnika Mojce Volkar Trobevšek in Andreja Podbevška. Med uglednimi gosti iz sveta alpinizma in plezanja bodo letos prisotni nemški alpinist Fabian Buhl, katalonska alpinistka Sílvia Vidal, najstarejši slovenski BASE padalec in 'wingsuit' letalec Stane Krajnc, štajerska alpinistka Mira Zorič in primorski alpinist Janko Humar. Celoten program in več o festivalu je mogoče najti na spletni strani www.gorniski.si.


Franja Žišt










