Jana Juvan
Nahod, vročina ali prebavne težave v preteklih dneh? Alergije na jajce? Reakcije na cepljenja v preteklosti? Kronične bolezni? Če kdo na to odgovori pritrdilno, ga dodatno pregledajo ali raje ne cepijo, razloži zdravnik Domen Kovač, ko preverja moje zdravstveno stanje pred cepljenjem v mariborskem Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca. Za vsak slučaj še posluša dihanje, nato pa da zeleno luč za cepljenje medicinski sestri v sosednji sobi. In navodilo, naj par minut potem še posedim v čakalnici. Se pogosto zgodi, da ima kdo posledice? "Večina reakcij je lokalnih - bolečina in rdečina na vbodnem mestu. Sploh takrat, ko gredo ljudje takoj po cepljenju fizično delat. Tudi slabše počutje se kdaj pojavi. Visoka vročina z mrzlico ali alergijska reakcija pa je zelo redko," pojasni Kovač.
"Že osem let se vsako leto cepim," nam pove Branka Štebih, ki jo srečam v čakalnici. V službi je bila na banki, kjer so jim cepljenje svetovali, ker so bili nenehno v stiku z ljudmi. "Pa še kronična bolnica sem in mi je zdravnik priporočal," doda zdaj že upokojena gospa, ki je pred to letno rutino imela kdaj gripo, odkar se redno cepi, pa več ne. "Eno leto sem imela edino slabo izkušnjo, ker sem kljub cepljenju zbolela. Ne vem, če je bila ravno gripa, nisem obiskala zdravnika. Takrat se potem kakšni dve leti nisem cepila. Ampak potem sem se spet začela, saj sem v času gripe tako bolj mirna."
Cepivo je "mrtvo"
Milena Frankič, glavna medicinska sestra v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, potrdi, da ljudje pogosto ne vedo, da gripo povzročajo le virusi gripe, a da je še več kot 200 drugih virusov, ki povzročajo gripi podobne bolezni, kot so viroze in prehladi. Tudi ti se namreč kažejo z visoko temperaturo, nahodom, kašljanjem, pekočim grlom, utrujenostjo, bolečino v mišicah in sklepih ... Zakaj bi se torej cepili zgolj proti gripi, ko pa nas lahko napadejo vsi ti ostali? "Potek gripe in teh obolenj je lahko res podoben, a je med njimi gripa najbolj nevarna. Tudi glede zapletov - gripa se lahko nadaljuje v pljučnico, sekundarno bakterijsko okužbo, zelo pogosto pa pri kroničnih bolnikih poslabša osnovno obolenje. Ne nazadnje letno zaradi gripe po svetu umre okoli pol milijona ljudi," odgovarja Zoran Simonovič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V UKC Maribor so lani imeli denimo štiri smrtne primere. A ti podatki niso natančni, opozori Simonovič, ker se pogosto ne ve, da je nekdo umrl zaradi gripe, saj je imel še druge pridružene bolezni in vzrok smrti tako ni le eden.
Tako Simonovič kot Frankičeva ob tem priznavata, da cepljenje ne more biti 100-odstotno. "Imamo tudi tako imenovane neodzivnike, pri katerih cepivo ne prime. A je odstotek nizek. Zaradi cepljenja pa nihče ne more zboleti, ker v cepivu ni aktivnega virusa, ki bi lahko povzročil bolezen," pojasni Frankičeva še eno odvečno skrb, ki pogosto tare ljudi ob misli na cepljenje.
Letos boljši obisk?
Precepljenost za gripo je v Sloveniji relativno nizka in še upada. Lani je bila tako najnižja doslej, le dobrih 68.000 ljudi se je cepilo. "To je nekaj več od treh odstotkov prebivalstva, zato cepljenje ne more zmanjšati pojavnost gripe v populaciji," pove Simonovič. Na ravni EU smo celo na repu precepljenosti, kažejo podatki NIJZ. V populaciji nad 65 let, kjer želijo na svetovni ravni doseči vsaj 75-odstotno precepljenost, smo v Sloveniji na okoli desetih odstotkih.
Med 30 in 50 ljudi tačas prihaja vsak dan v mariborsko cepilno ambulanto. Virusi namreč že krožijo pri nas in ljudje se želijo še pred morebitno epidemijo zavarovati. Na dan, ko obiščemo ambulanto v Ulici talcev 5, se je cepilo 38 ljudi. V ambulanto NIJZ na Prvomajski 1 pa jih je od začetka oktobra po cepivo proti gripi prišlo 2600. Največ se jih cepi novembra in decembra, pove Domen Kovač. Morda bo odstotek precepljenih letos nekoliko višji, je optimističen, saj je bil letos novembra večji obisk kot lani. Tudi sam je cepljen. Za zgled ostalim kolegom, se nasmeji.
Enega od razlogov za nizko precepljenost Simonovič vidi sicer prav v premajhni aktivnosti izbranih zdravnikov, pri katerih se ljudje tudi lahko cepijo, pri ozaveščanju svojih pacientov. Tudi med zdravstvenimi delavci je precepljenost nizka, le okoli 15-odstotna, čeprav je to eden najpomembnejših faktorjev za preprečevanje prenosov bolezni.
Kot zavarovati hišo pred požarom
Zakaj bi se torej cepili ostali, če se ne želijo niti tisti, ki imajo največ znanja o cepivih? "Ta argument zdrži. A podatki kažejo, da je med zdravniki precepljenost vseeno nekoliko višja, okoli 25 odstotkov denimo v mariborski bolnišnici. Precepljenosti drugega medicinskega kadra je nižja. Če pogledamo oddelke, ki se ukvarjajo z nalezljivimi boleznimi in gripo - kjer najbolj razumejo tveganje in se srečujejo z zapleti, hkrati pa imajo tudi največ znanja o cepivih - je precepljenost izjemno visoka, skoraj 100-odstotna. Osebe, ki se na to res spoznajo, so torej večinoma cepijo. Pri nas smo cepljeni vsi," pove Simonovič.
Frankičeva ocenjuje, da se ljudje ne cepijo, ker je cepljenje samoplačniško, četudi je priporočeno. Ljudi je od cepljenja delno odvrnila tudi pandemska gripa, ko cepivo ni bilo tako učinkovito, še ugiba. "Menim, da se ljudje ne zavedajo nevarnosti gripe in tveganja, ki ga bolezen prinese. Po drugi strani je izjemno slaba ozaveščenost o smiselnosti cepljenja in njegovi varnosti. Ljudje očitno bolj verjamejo alternativnim metodam kot znanstveno dokazanim postopkom. Veliko je tudi dezinformacij, ki so se zelo trdovratno ujele v populaciji," doda Simonovič, ki na dilemo, zakaj bi se nekdo cepil, ko pa nikdar še ni zbolel odvrne, da tudi hiše potem ni treba zavarovati pred požarom, če še nikdar ni gorela.
Spomni, da tudi računica, kako se cepljenje farmaciji splača, ne zdrži argumenta. Kadar zbolimo, imamo namreč visoko vročino, kašljamo, nas boli grlo, smo utrujeni, bolijo nas sklepi ... Običajno te znake blažimo s kupljenimi zdravili za znižanje telesne temperature, pa protibolečinskimi sredstvi, sirupi za blaženje kašlja, razpršili za nos, pastilami za grlo in še čem. V primerjavi z dvanajstimi evri za cepivo obisk lekarne po obolenju tako bistveno bolj olajša denarnico, je prepričan sogovornik.
Zračenje, vitamini, gibanje, higiena ...
Frankičeva še poudari, da je ne glede na to, ali se cepimo ali ne, ključnega pomena dvig imunskega sistema in krepitev organizma skozi vse leto. "Ko so prehladi, pa pazimo na higieno kašljanja in kihanja - v rokav ali še bolje robček za enkratno uporabo, ki ga takoj zavržemo. Pa na umivanje rok z milom in toplo vodo ter razkuževanje," spomni. Pomembno je tudi, da ne pozabimo na zračenje prostorov, uravnoteženo prehrano z veliko sadja, zelenjave in tekočine ter na gibanje in aktivnosti na zraku, tudi kadar so temperature nekoliko nižje, sklene.
