Darja Kocbek
OTP banka je v prvi polovici leta v Sloveniji ustvarila čisti dobiček v višini 138 milijonov evrov, celotna OTP Skupina Slovenija pa 141 milijonov evrov. Donosnost kapitala (ROE) je znašala 15,5 odstotka na ravni skupine in 15,2 odstotka na ravni banke, so sporočili iz banke. Poslovanje v prvem polletju letos ocenjujejo kot uspešno. Z dobrimi poslovnimi rezultati in uspešnim poslovanjem v prvi polovici leta so se pohvalili tudi UniCredit, Deutsche Bank, Santander in UBS.
K čistemu dobičku OTP Skupine Slovenija so največ prispevali čisti obrestni prihodki in čiste opravnine v skupnem znesku 288,5 milijona evrov. Kljub znižanju tržnih obrestnih mer, na katere je vplivala monetarna politika Evropske centralne banke (ECB), je OTP Skupina Slovenija ohranila neto obrestno maržo v višini 3,01 odstotka. Konec junija je bilančna vsota OTP Skupine Slovenija znašala 15 milijard evrov, portfelj kreditov je znašal 7,4 milijarde evrov, kar je 5,1 odstotka več kot decembra 2024.
Po podatkih Skupine OTP, ki jih je povzela STA, je imela slovenska OTP banka v prvem polletju za dva odstotka višji čisti dobiček kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodki od obresti so bili nižji za osem odstotkov, čiste opravnine pa za štiri odstotke. Skupina OTP, ki je lastnica OTP Skupine Slovenija, je v prvem polletju ustvarila 592 milijard forintov (trenutno 1,5 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodki od obresti so porasli za osem odstotkov, na 946 milijard forintov (2,4 milijarde evrov), čiste opravnine pa za 12 odstotkov, na 291 milijard forintov (730 milijonov evrov), navaja STA.
UniCredit, ki ima sedež v Milanu, je v drugem četrtletju ustvaril čisti dobiček v višini 3,3 milijarde evrov, kar je za četrtino več kot pred letom dni. Tako se je njegov dobiček v prvem polletju povečal na 6,1 milijarde evrov. Za celotno letošnje leto načrtuje dobiček v višini 10,5 milijarde evrov. V UniCreditu po poročanju Euronewsa poudarjajo, da ti rezultati kažejo, da bo letošnje leto, ki naj bi bilo "prehodno, najboljše leto doslej". Tudi v Deutsche Bank so zadovoljni. V drugem četrtletju letos je njen čisti dobiček znašal 1,485 milijarde evrov, kar je največ po letu 2007. V prvi polovici leta je ustvarila 3,3 milijarde evrov dobička, kar je za 200 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. "S tem smo na dobri poti, da izpolnimo svoje cilje za leto 2025," je po poročanju Reutersa povedal izvršni direktor Christian Sewing.
Španska banka Santander, ki je po tržni vrednosti največja banka v evrskem območju, je v drugem četrtletju zabeležila povečanje čistega dobička za 7 odstotkov, na 3,43 milijarde evrov. V prvem polletju je dobiček te banke dosegel 6,8 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Gre za doslej najmočnejše prvo polletje, k čemur so prispevali visoki neto obrestni prihodki, rekordni neto prihodki od provizij ter nižji stroški in rezervacije, navajajo v banki. Švicarska banka UBS je po poročanju portala Trend med aprilom in junijem letos podvojila dobiček zaradi rekordnih rezultatov v oddelku za trgovanje z vrednostnimi papirji, na 2 milijardi evrov. Največja švicarska banka je trenutno sredi integracije banke Credit Suisse, ki jo je prevzela leta 2023, kar je prva združitev dveh globalnih sistemsko pomembnih bank na svetu.
S povečanjem čistega dobička se ne morejo pohvaliti v francoski banki BNP Paribas, saj je v drugem četrtletju zabeležila zmanjšanje za 4 odstotke, na 3,26 milijarde evrov. To pa je še vedno več od pričakovanj analitikov, ki so napovedali, da bo znašal 3,12 milijarde evrov. Čeprav so delnice banke letos dosegle slabše rezultate kot evropski bančni sektor, je generalni direktor skupine Jean-Laurent Bonnafé prepričan, da se bo v drugi polovici leta rast dobička pospešila.
