Delodajalci nočejo mini reforme

"Naj tudi javni sektor odslej sam sebi krije višje plače z boljšo prerazporeditvijo mase plač. Tako, kot se pričakuje, da gospodarstvo plača za razbremenitev plač nekaterih svojih zaposlenih s tako imenovanim davčnim prestrukturiranjem, so v Gospodarski zbornici Slovenije zabrusili ministrstvu za finance, ker še naprej javno poudarja, da je pri Mramorjevi mini davčni reformi načelno usklajeno z delodajalskimi organizacijami. "Čeprav te podpore nima," so primaknili v GZS.

GZS: Razočarani nad vlado

Predsednik GZS

Marjan Mačkošek

tudi ne skriva čustev: "Razočarani smo, ker vlada ni našla nobenega prostora za razbremenitev gospodarstva, medtem ko istočasno dobivamo podatke o rasti plač v javnem sektorju." Po svoji stari dobri maniri v zbornici, ki je glas velikih podjetij, niso ostali le pri besedah.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je javna poraba v Sloveniji v primerjavi s povprečno v EU višja kar za 620 milijonov evrov, so spomnili. In realna rast bruto plač v javnem sektorju je v prvih petih mesecih letos znašala tri odstotke, v zasebnem pa 2,5 odstotka. Za nameček je letos vlada namenila 100 milijonov evrov za različna povišanja v javnem sektorju, od plač, pokojnin in drugega, o zahtevah sindikatov za novih 300 milijonov evrov za višje plače v javnem sektorju pa se še vedno pogaja.

Tudi po Mramorju mramorjevanje? Ne, hvala

Da se teža mini davčne reforme ni premaknila iz prekladanja davkov iz enega žepa v drugi žep niti po odhodu finančnega ministra

Dušana Mramorja

, trdijo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) in v Združenju delodajalcev Slovenije. Za hip se je sicer zdelo, da slednje gladi spor med nekdanjim ministrom in delodajalci. Seveda le prvi hip po zborničnem uporu Mramorjevemu prestrukturiranju, ki da si ga direktorji velikih podjetij zelo želijo kot prvi korak davčne reforme, zato je Mramorja čudilo, da so njihove zbornice glasne kot kak sindikat.