Franja Žišt
"V lanskem letu smo bili skoraj ves čas prezasedeni," pravi direktorica Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec Andreja Raduha o tem, da v njihovem zavodu enostavno niso imeli dovolj prostora za vse, ki bi potrebovali njihovo oskrbo. Stanje se vendarle izboljšuje, dodaja, trenutno težav s prezasedenostjo nimajo, vendar pričakujejo dve novi osebi, ki ju bodo morali sprejeti po sklepu sodišča. "Četudi smo prezasedeni, moramo po sklepu sodišča osebo sprejeti, s tem pa se pojavi veliko problemov. Da nekdo nima svoje postelje, da ga namestimo v skupni prostor, na hodnik, nam ni v ponos. A v tem trenutku pritožba ne zadrži izvršbe," razlaga Raduha o stanju na področju skrbi za bolnike s težavami v duševnem zdravju.
Pogosto so nastanjeni na hodnikih ali v jedilnici
Če bo država uresničila zadnjo odločbo ustavnega sodišča, bi se moralo stanje v socialnovarstvenih zavodih v kakšnem letu vendarle koreniteje izboljšati. Ustavno sodišče je maja namreč odločilo, da je zakon o duševnem zdravju v neskladju z ustavo, obstoječa zakonska ureditev sprejema oseb z duševno motnjo na varovani oddelek ni skladna z ustavnima načeloma varstva osebne svobode ter varstva človekove osebnosti in dostojanstva, državni zbor pa mora protiustavnost odpraviti v devetih mesecih.
Ustavno sodišče je o zakonu presojalo na pobudo bolnika z avtizmom, ki je bil proti svoji volji sprejet na varovani oddelek enega izmed socialnovarstvenih zavodov pri nas. Ker je bil zavod prezaseden, je morala oseba bivati na hodniku - pogosto bolnike namestijo tudi v jedilnico -, potem pa je bilo še na druge načine kršeno njeno dostojanstvo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je obstoječi zakon odločanje o ustavni dopustnosti sprejema osebe na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda prepuščal sodiščem, ta so morala določiti tudi konkreten zavod, ki je ukrep izvršil, torej zavod, kamor je bila oseba nameščena. A v zakonu ni zapisano, da bi sodišče pred določitvijo konkretne ustanove moralo presoditi njeno ustreznost, torej da bi moralo preveriti, ali zavod sploh lahko zagotovi ustrezno skrb za osebo in varnost v okolju varovanega oddelka ter uresniči terapevtske cilje. Zavodi so bili prepogosto primorani sprejeti napoteno osebo, četudi zanjo niso imeli več prostora, na to so opozarjali tako direktorji zavodov kot tudi varuh človekovih pravic.
Razviti moramo mrežo alternativnih oblik oskrbe
Odločitev ustavnega sodišča je pravilna, zanjo je bil že skrajni čas, meni psihiatrinja in predsednica slovenskega združenja za duševno zdravje Šent dr. Vesna Švab. "Po dolgoletnem premišljevanju in obotavljanju glede reforme na področju duševnega zdravja je moralo priti do ukrepa, ki postavi vse na glavo," razmišlja sogovornica. Na začetku bo veliko več ljudi ostajalo dlje v bolnišnicah, ker v zavodih zanje ne bo prostora, vse to pa bo državo prisililo v razvoj komplementarnih oblik obravnavanja oseb v skupnosti, meni. "Razviti moramo mrežo alternativnih oblik obravnave vseh duševnih motenj," poudarja Švabova in dodaja, da bo treba odgovoriti na vse probleme, ki se pojavljajo na področju duševnega zdravja.
Predlogi so že na mizi
Odločba ustavnega sodišča je "dodatno, a zelo resno opozorilo na potrebo po takojšnem sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili ustreznejše neprostovoljno nastanjevanje in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v socialnovarstvenih zavodih ob zagotovljenih prostorskih zmogljivostih in osebju, ki bo tem osebam lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve", se je na odločitev sodišča odzval varuh človekovih pravic Peter Svetina.
In kdaj lahko pričakujemo rešitve? "Da bi se to spremenilo v devetih mesecih, je iluzorno pričakovati. Izvajalci storitev smo na pristojno ministrstvo že dali predloge, kako spremeniti zakon, zdaj je treba samo sesti skupaj in zadeve doreči. O tem smo se že veliko pogovarjali tudi na konferencah in raznih posvetih," odgovarja Andreja Raduha, da so rešitve že na mizi, treba pa se je premakniti naprej. Na ministrstvu za zdravje so z odločbo ustavnega sodišča sicer seznanjeni in jo bodo preučili ter ravnali v skladu z odločitvijo ustavnih sodnikov, pravijo in poudarjajo, da so spremembe zakona o duševnem zdravju med prioritetami njihovega ministrstva.
