Blizu rekordov: Vročina se bo le še stopnjevala, urgentni zdravnik opozarja, da pomoč vse pogosteje poiščejo tudi mlajši

Elizabeta Planinšič Elizabeta Planinšič
23.06.2026 16:42

Temperature bodo v prihodnjih dneh presegle 35 stopinj Celzija, zdravniki pa opozarjajo na povečano tveganje za zdravstvene zaplete in pozivajo k posebni skrbi za ranljive skupine prebivalstva.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V vročih dneh je dobrodošla vsakršna osvežitev. V najbolj vročem delu dneva pa je priporočeno mirovanje v senci.
Sašo Bizjak

Slovenijo je zajel prvi letošnji izrazit vročinski val, ki bo po napovedih meteorologov trajal več dni in se proti koncu tedna še stopnjeval. Temperature se bodo v številnih krajih povzpele nad 35 stopinj Celzija, ponekod pa se bodo približale tudi rekordnim vrednostim za konec junija. Vročina bo po napovedih vztrajala dlje časa, zato strokovnjaki opozarjajo na povečano tveganje za zdravje, predvsem pri starejših, kroničnih bolnikih in otrocih.

Meteorologi pravijo, da bi lahko šlo za enega izrazitejših vročinskih valov po letu 2022, ki ga pomnimo kot eno najbolj vročih in sušnih let v zgodovini meritev pri nas. Takrat so Slovenijo prizadeli dolgotrajna suša, požari na Krasu in več obdobij ekstremno visokih temperatur. Tudi letošnji vremenski modeli kažejo na možnost dolgotrajnejšega vpliva vročega zraka nad večjim delom Evrope, zaradi česar bi lahko konec junija sodil med najbolj vroče v zadnjih letih.

Tople tudi noči

Vročinski val ne bo prizadel le Slovenije, temveč skoraj ves jug in zahod Evrope. V Italiji, Španiji, Franciji in na Balkanu so meteorološke službe že izdale opozorila zaradi izjemno visokih temperatur, ki bodo ponekod presegle 40 stopinj Celzija. Strokovnjaki opozarjajo, da so vročinski valovi zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši, intenzivnejši in dolgotrajnejši. Če so bili dnevi s temperaturami nad 35 stopinj Celzija nekoč redkost, danes takšna obdobja postajajo vse bolj običajen del poletja.

Visoke temperature ne vplivajo le na zdravje ljudi, temveč tudi na infrastrukturo, kmetijstvo in oskrbo z vodo. Ob dolgotrajni vročini se povečuje nevarnost suše, večja je tudi verjetnost nastanka požarov v naravnem okolju. Pristojne službe zato pozivajo k previdnosti pri ravnanju z odprtim ognjem v naravi, posebno previdni pa morajo biti tudi delavci na prostem, saj lahko kombinacija visokih temperatur in fizičnega napora hitro privede do pregretja organizma.

Meteorologi ob tem opozarjajo, da bodo vroče tudi noči. V večjih mestih se temperature marsikje ne bodo spustile pod 20 stopinj Celzija, kar pomeni tako imenovane tropske noči. Takšne razmere dodatno obremenjujejo organizem, saj se telo ponoči ne more dovolj ohladiti in spočiti, posledice pa se lahko kažejo v slabšem počutju, utrujenosti, motnjah spanja in večjem tveganju za zdravstvene zaplete pri najbolj ranljivih skupinah prebivalstva.

Posledice vročine že opažajo tudi v zdravstvenih ustanovah. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v zadnjih dneh beležijo nekoliko povečan sprejem bolnikov, predvsem starejših  z več kroničnimi boleznimi. Vodja internistične prve pomoči UKC Ljubljana Hugon Možina je pojasnil, da gre največkrat za bolnike, pri katerih se zaradi visokih temperatur in splošne izčrpanosti poslabšajo osnovne bolezni. "Ko izključimo vse običajne vzroke in ne najdemo novega razloga za poslabšanje zdravstvenega stanja, pogosto pomislimo tudi na vpliv vročinskega vala in izčrpanost organizma," je dejal Možina.

Nekoliko več bolnikov opažajo tudi v enoti splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana. Urgentni zdravnik Miha Košir je pojasnil, da poleg starejših kroničnih bolnikov pomoč vse pogosteje poiščejo tudi mlajši zaradi izčrpanosti po športnih dejavnostih ali zaradi prebavnih težav.

Sašo Bizjak

Ne spreglejte opozorilnih znakov

Po besedah zdravnikov so med najbolj ogroženimi ljudje, ki se zaradi bolezni, starosti ali drugih omejitev ne morejo pravočasno umakniti v hladnejše prostore. Posebno ranljivi so tudi bolniki, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka in zdravila za odvajanje vode, saj lahko v času vročine hitreje dehidrirajo. "Ti bolniki se morajo redno tehtati in spremljati krvni tlak. Če opazijo padec telesne teže ali izrazito nižje vrednosti krvnega tlaka, naj se glede morebitne prilagoditve terapije posvetujejo s svojim zdravnikom," svetuje Možina.

Zdravniki prebivalcem priporočajo, naj prostore prezračujejo ponoči oziroma zgodaj zjutraj, čez dan pa jih senčijo. Izogibajo naj se fizičnim naporom v najbolj vročem delu dneva, pijejo dovolj tekočine in po potrebi posežejo tudi po napitkih z elektroliti. Obenem opozarjajo, da lahko pretirano uživanje vode brez nadomeščanja mineralov povzroči motnje v ravnovesju organizma in v skrajnih primerih tudi resne zdravstvene zaplete.

Med opozorilnimi znaki, ki jih ne gre prezreti, so splošna oslabelost, omotica, glavobol, slabost, hitrejši ali nepravilen srčni utrip ter zmedenost. Če se pojavijo takšni simptomi, se je treba čim prej umakniti v hladen prostor, zaužiti tekočino in poiskati zdravniški nasvet.

Posebno pozornost velja v prihodnjih dneh nameniti starejšim sorodnikom, sosedom in kroničnim bolnikom, ki živijo sami. Prav pravočasna pomoč, senca, zadostna hidracija in hladen prostor lahko v času dolgotrajne vročine preprečijo številne zdravstvene težave in v nekaterih primerih tudi rešijo življenje. Zdravniki zato pozivajo ljudi, naj v času vročinskega vala ne pozabijo preveriti, kako so njihovi najbližji, predvsem starejši in bolni, ki vročino pogosto prenašajo bistveno težje kot preostala populacija.

Sašo Bizjak
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta