(ANALIZA) Kaj je pokazala raziskava TIMSS 2023-2024? Slovenski učenci imajo manj ur pouka

Prva mednarodna raziskava rasti znanja matematike in naravoslovja na prehodu iz četrtega v peti razred – longitudinalna raziskava TIMSS 2023-2024 - je postregla s spodbudnimi rezultati. Četrtošolci, ki so v raziskavi sodelovali leta 2023, so v letu dni izboljšali dosežke in to najbolj med vsemi devetimi sodelujočimi državami. Pri matematiki je povprečna rast na mednarodni lestvici znašala 42 točk, pri naravoslovju pa 37 točk. Kljub vsemu pa so rezultati raziskave pokazali na nekatere "stare" izzive slovenskega izobraževalnega sistema.

Nekje na nivoju Švedske

"Slovenija je v raziskavi sodelovala zato, da bi ponovno izmerila znanje v petem razredu med otroki, ki so bili v raziskavi že leto poprej, in ugotovila rast njihovega znanja iz četrtega v peti razred," je pred dnevi, ko je predstavila rezultate raziskave na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, uvodoma dejala Barbara Japelj Pavešić, nacionalna koordinatorka omenjene mednarodne raziskave. "Ko smo v letu 2023 v četrtem razredu ugotovili, da je obseg vsebin, ki jih naši učenci slišijo v okviru rednega učnega programa, šibkejši in ožji kot tisti, ki ga zahtevajo mednarodni preizkusi in ga učijo v večini drugih držav, je Slovenija izkoristila priložnost, da je sodelovala v ponovnem merjenju v petem razredu," je povedala raziskovalka in dodala, da so pričakovali, da bodo učenci – ker so te vsebine v petem razredu že pokrite in so otroci bili naučeni - dosegli višje znanje.

Med devetimi državami, ki so se prav tako odločile za ponovitev študije, so slovenski učenci, kot že omenjeno, najbolj napredovali. Čeprav je bil pri matematiki napredek večji, pa se je izkazalo, da je znanje slovenskih otrok boljše pri naravoslovju kot pri matematiki. Četudi so slovenski učenci najbolj zrasli v znanju, to še ne pomeni, da je končni dosežek otrok najvišji, so se pa v petem razredu približali Švedski, "ki jo gledamo kot primerljivo vzorno državo že od prej". Sicer pa prednjači Južna Koreja, kjer so učenci že v letu 2023 dosegli mnogo višje rezultate, Italija je za Slovenijo zaostala pri matematiki, podobno je tudi pri naravoslovju, kjer je Slovenija nekje na nivoju Švedske, državi sta si "zelo podobni po rezultatih".

Leto starejši učenci boljši v sklepanju

Pri matematiki so bili učenci bolj uspešni od učenk, razlike med njimi so "vsako leto malo večje": "To je dodatni izziv za slovensko izobraževanje, da bomo poskušali te razlike zmanjšati." Delež otrok, ki pri nas dosega visoko znanje, je enak tistemu, ki v Južni Koreji dosegajo najvišje znanje, zato so razlike med državami še vedno velike. Pri kognitivnih področjih, kjer opazujejo, koliko otroci znajo ravnati s podatki o nečem, kako znajo uporabiti znanje in kako sklepajo, je bila rast znanja največja pri sklepanju, čeprav ne tako zelo izrazito kot v drugih državah, "ampak očitno je, da otroci z eno leto večjo starostjo zmorejo več nalog, ki so zahtevale sklepanje".

Pri matematiki so med četrtim in petim razredom najbolj napredovali učenci, ki izhajajo iz družin z boljšim socialnoekonomskim ozadjem, kot otroci, ki izhajajo iz deprivilegiranih družin, pri naravoslovju pa je bila rast dosežka višja pri otrocih z nižjim socialnoekonomskim statusom družine. Večja rast dosežka je bila zaznana pri učencih, ki čutijo večjo pripadnost šoli. "Slovenski učenci pa, če jih primerjamo z drugimi, čutijo najmanjšo pripadnost šoli med državami, ki so bile tokrat v raziskavi, sicer pa tudi tradicionalno med drugimi državami opažamo te deleže zelo nizke. Majhen delež otrok čuti močno pripadnost šoli."

Raziskovalci bodo v prihodnje še bolj detajlno analizirali rezultate, že zdaj pa je mogoče izpostaviti, da imamo v Sloveniji malo število ur pouka na leto, tudi še v petem razredu: "Že v četrtem razredu smo bili med tistimi državami, ki imajo najmanj pouka in v petem tudi. V primerjavi z Italijo je razlika precej velika." Prav tako v slovenskih šolah, kljub novim učnim načrtom, še vedno veliko vsebin poučujemo kasneje, v višjih razredih kot v ostalih sodelujočih državah. "Tak izrazit primer je računanje z decimalnimi števili in ulomki, ki jih naši učenci tudi v prihodnje ne bodo obvladali v četrtem razredu."

Otroci se v šoli ne počutijo najbolje

V raziskavi so preverjali tudi počutje v šoli - kako se otrok fizično počuti, ali ga kaj boli, skrbi, ga je strah, je naspan, ni lačen in podobno. "Med otroki v Sloveniji je najmanjši delež otrok, ki se zelo dobro počutijo v šoli. Dobro počutje v šoli je povezano z rastjo dosežka in z dosežkom v celoti, torej dobro počutje je pomemben pogoj za dobro učenje v šoli."

Ravnatelji so bili naprošeni, da povedo, kako si šole prizadevajo za akademsko uspešnost, saj je tudi pomembno, kakšno je stališče šole do znanja. "Tradicionalno tudi pri nas ravnatelji poročajo o nizkih deležih šol, ki zelo spodbujajo akademsko uspešnost. Slovenija se je znašla med državami, kjer ni bila nobena šola uvrščena v skupino šol, ki zelo močno podpirajo akademsko uspešnost. Občutek ravnateljev o tem, kako si šola prizadeva za akademsko uspešnost, se je iz četrtega v peti razred poslabšal, kar je morda znak za kakšno posebno pozornost na sistemski ravni."

Zelo pomemben vidik študije in vseh teh študij je, da merijo motivacijo otrok za učenje, ki je "glavni motorček učenja in pridobivanja znanja". "Ponovno smo izmerili padec naklonjenosti do učenja matematike in naravoslovja. Sicer je bil padec opazen tudi v drugih državah, psihologi to deloma povezujejo tudi z razvojem otrok. Je pa res, da se pri nas zdaj samo petina učencev označi za tiste, ki se zelo radi učijo matematiko, četrtina učencev pa se zelo rada uči naravoslovje. Ti deleži so v zadnjih tridesetih letih padli iz polovice otrok, ki so imeli zelo radi te predmete, na take nizke deleže. Ta vidik je zanimiv z vidika podpore učiteljem pri poučevanju v razredih, kjer si učenci sami od sebe ne želijo poučevanja."

V petem razredu je pomoči staršev manj

V petem razredu se je obseg pomoči staršev otrokom pri delu za šolo v primerjavi s četrtim razredom vidno zmanjšal. Še vedno učencem, ki imajo nižje dosežke, starši pomagajo več, pričakovano pa tisti, ki so zelo uspešni v šoli, te pomoči skoraj ne potrebujejo več. "Med stvarmi, ki jih pomagajo starši, je mogoče zanimivo, da je velik delež pomoči še vedno posvečen ponovni razlagi snovi v šoli, kar se povezuje tudi z merjenjem, koliko je pouk otrokom v šoli jasen, kjer pa tudi vidimo, da so ti podatki pri nas malo nižji kot v drugih državah," razmišlja koordinatorica raziskave.

Državna sekretarka ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je ob predstavitvi rezultatov izpostavila, da jih veseli velik napredek učencev med četrtim in petim razredom. "Še bolj pomembne pa so ugotovitve o povečanju deleža števila učencev, ki dosegajo višje mejnike znanja na lestvicah matematike in naravoslovja," je dodala državna sekretarka. Pojasnila je, da leta 2023, ko so bili v raziskavo vključeni četrtošolci, določene vsebine, ki jih ugotavlja raziskava TIMSS, niso bile vključene v učni načrt četrtih razredov. S kurikularno prenovo se določene vsebine premikajo, nekatere v nižje, nekatere v višje razrede, nekatere ostajajo, kjer so. "Ni namen vključevanja Slovenije v te raziskave, da bomo prilagajali kurikule ciljem in mednarodnim raziskavam, ampak sledimo sistemskim rešitvam, ki pa so utemeljene na strokovnih premislekih. Ti podatki o napredku učencev pa so ne nazadnje pomembni ravno v tem času, ko se nahajamo sredi velike kurikularne prenove in nam bodo v pomoč pri potrditvi, da smo na pravi poti," je sklenila.