Ali so daljnovodi nevarni? Odgovor najdete v podcastu

Daljnovodi so nujni infrastrukturni objekti, da lahko življenje v državi sploh funkcionira. Brez elektrike dandanes večinoma ne bi bilo ne ogrevanja, ne hrane, ne služb, ne izobraževanja in ne zabave. Elektroenergetsko ožilje Slovenije jemljemo za samoumevno, razen kadar želi kdo zgraditi nov daljnovod v bližini naselja. Takrat žice in jekleni stolpi, za katere se sicer ne zanimamo kaj prida, postanejo jabolko spora, včasih celo za dolgo vrsto let.

Kako gradijo daljnovode, kako močno je elektromagnetno polje okoli njih, koliko jih imamo v Sloveniji, zakaj je postopek umeščanja daljnovodov v prostor tako dolgotrajen in podobna vprašanja je Anja Hreščak, avtorica podcasta ELEScast, zastavila Boštjanu Barlu, direktorju Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja v družbi ELES. In to ne v studiu, temveč na terenu: podala sta se namreč na traso daljnovoda 2x110 kV Brestanica-Hudo, kjer so ELES-ovi zunanji izvajalci pravkar montirali nove vodnike in izolatorske verige. Nov daljnovod na tej trasi nastaja namesto starega, dotrajanega, ki je bil obenem postavljen preblizu hiš.

Postavljene jeklene konstrukcije se v zadnji fazi gradnje daljnovoda opremijo z vodniki, po katerih bo tekel električni tok. Ves daljnovod Brestanica-Hudo, sestavljen iz dveh odsekov, je po besedah sogovornika vreden približno 20 milijonov evrov, skupaj z daljnovodom Hudo-Kočevje pa bo odgovoren za napajanje Dolenjske. Ko bosta oba projekta končana, bodo prebivalci Dolenjske deležni bolj stabilne in zanesljive oskrbe z električno energijo.

Ob izpadu daljnovoda sicer po Barlovih besedah ne moremo ostati brez elektrike, ker so pri nas daljnovodi povezani v tako imenovane zanke, kar pomeni, da se vsaka točka napaja z dveh strani. Prenove daljnovodov tudi krepijo omrežje, da bo nanj mogoče priključiti več naprav, ki za proizvodnjo elektrike uporabljajo obnovljive vire energije.

Hreščakova in Barl sta se pogovarjala tudi o javnih obravnavah ob umeščanju v prostor, o tem, da je izraz „sevanje daljnovodov“ neutemeljen, o razliki med daljnovodi in kablovodi, o odškodninah prebivalcem in še o marsičem zanimivem.

Družba ELES sicer danes skrbi za 3124 kilometrov daljnovodov in kablovodov, jih neprestano vzdržuje in dograjuje. Zeleni prehod bo po njihovem mnenju namreč obstal ali padel na kakovosti elektroenergetskega omrežja.