Vinko Kernc
Nekoč nismo imeli zakona o sezonski ustreznosti gum in prav je, da ga zdaj že lep čas imamo. Avtomobilska guma je edini stik avtomobila oziroma vse njegove tehnike s podlago in kot takšna prenaša vse obremenitve v obeh smereh.
Nekako tudi tu vzdrži primerjava: avtomobil je varen zgolj toliko, kolikor je varen njegov najšibkejši člen. In guma lahko hitro (od vseh v povprečju še najhitreje) postane najšibkejši člen: s časom (staranjem), še hitreje pa sezonsko – s spremembo zunanjih temperatur in pogojev na cesti.
Zakon določa datume (obvezne opremljenosti z ustreznimi gumami pozimi), minimalno globino profila, izjeme (Primorska) in še kaj. Ne določa pa minimalne starosti gume niti ne upošteva neustreznosti zimskih gum poleti.
Splošno znano je dejstvo, da je v zimskih razmerah letna gume neustrezna, ker ima slab oprijem. Precej manj pa se zavedamo dejstva, da zelo podobno, sicer v manjši meri, a vsekakor ne zanemarljivo, velja tudi za zimsko gumo poleti. Vzrok je v neustreznosti materiala avtomobilske gume, zaradi katerega se lahko zavorna razdalja, denimo, podaljša za petino, kar je lahko tudi usodno.
Tu naletimo na nesmisel; na eni strani želimo imeti vse bolj varne avtomobile in v to smer vse bolj sili tudi zakonodaja (da ne govorimo o velikih finančnih vložkih avtomobilskih znamk), na drugi strani pa tako uporabniki kot zakoni puščajo nekatere prav tako pomembne varnostne dejavnike ob strani.
Tako s tega stališča vse ostane na voznikih oziroma na lastnikih avtomobilov. K sreči ostaja menjava avtomobilskih gum nekako samoumevna in v zavesti vseh voznikov tudi spomladi, vseeno pa velja na to vsakokrat spomniti. Navsezadnje uporaba zimske gume poleti povzroči tudi višjo porabo goriva in slabše vodenje vozila. Kar seveda tudi šteje.
