Vinko Kernc
Sploh ni več pomembno, ali si Evropejci želimo električne avtomobile ali ne; EU gre v smeri pritiskanja na izpuste v tolikšni meri, da proizvajalci avtomobilov morajo pričeti izdelovati elektromobile. Še dve desetletji, pa bodo proizvajalci avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ) eksoti.
Pustimo zdaj ob strani, da ima naša Zemlja eno samo ozračje in da ga na drugih koncih sveta še veselo zasmrajujejo, če že ne uničujejo. Morda še bolj kot doslej, saj se marsikatera panoga, ki skrbi za tako ali drugače neustrezne izpuste, iz Evrope seli v Azijo ali kam drugam. Učinek je nekako podoben visokemu dimniku: isti izpusti, druga lokacija. A še enkrat: zrak je za vsa živa bitja na svetu en sam.
Nas tule zdaj najbolj zanima, kaj se bo v prvih letih spremenilo. Marsikdo danes prevozi cel mesec z enim polnjenjem posode za gorivo, z električnim avtomobilom bo, vsaj za zdaj, prisiljen polniti vsak dan. Kje? Hkrati bo moral marsikdo tudi spremeniti svoj avtomobilski ritem, predvsem pa skrbno načrtovati vsako pot.
Tako bo, dokler pri pogonskih baterijah ne pride do nekega večjega preboja, ki si ga vsi močno želimo. A baterije so kemija in kemijske reakcije terjajo svoj čas. Še vedno velja, da hitro polnjenje znatno skrajšuje življenjsko dobo baterije.
Tako se bodo začele širiti polnilne postaje, ki so do neke mere nekaj novega. Tehnika je znana, prakse pa še ni veliko. Načrtovanje in postavitev terjata različna znanja, zato se bo pojavilo več ponudnikov celostne rešitve. S tem pa, vsaj v začetku, bitka za zaslužek.
Kako bomo stvari reševali v mestih, kjer so elektromobili še vedno najbolj primerni, a večina stanuje v blokih, se še ne ve. Saj niti parkirišč nimamo dovolj, kje so še močne električne napeljave za polnilnice. Pestro bo.
