(INTERVJU) Elizabeth Omoregie: Kot reprezentantka ne rečem, ne da se mi

Štiriindvajsetletna organizatorka igre Elizabeth Omoregie se s slovensko rokometno reprezentanco pripravlja na drugo veliko prvenstvo. Bolgarka se je naši vrsti priključila lani, ko jo je sprejel sedaj že bivši slovenski selektor Uroš Bregar. Pod njegovim vodstvom je v Krimu med letoma 2014/18 naredila preboj med elitne evropske rokometašice. Sedaj že štiri leta igra za CSM iz Bukarešte, ki je med vodilnimi evropskimi klubi v ženskem rokometu.

Lani ob prihodu je Omoregiejeva nedvomno okrepila slovensko reprezentančno vrsto. Hkrati se je vrnila tudi Barbara Lazović. A na prvem tekmovanju v novi sestavi dekleta še niso bila uigrana in zopet so veliko tekmovanje zapustila po uvodnem delu. Novi selektor Dragan Adžić je uvedel svoj stil igre, ki temelji na trdi obrambi in hitrih prehodih v napade. Pred drugim velikim tekmovanjem, na katerem bo vodil naše rokometašice, se sooča s številnimi odpovedmi zaradi poškodb in drugih obveznosti. A Omoregiejeva je pripravljena pomagati Sloveniji po najboljših močeh. "Zmeraj se je lepo vrniti v Slovenijo. Tu se hitro počutim domače. Na Slovenijo me vežejo lepi spomini, tu se sproščajo emocije. V Ljubljani se je začela moja športna pot proti vrhu. S številnimi dekleti v reprezentanci se poznamo še iz obdobja, ko sem igrala za Krim... Lepo je priti v ekipo, kjer so dekleta zelo motivirana in se hkrati zavedajo, da je vsaka med nami potrebna pri doseganju zastavljenih ciljev. Reprezentanca niso posamezna dekleta, uspešne bomo le, če bomo delovale kot družina."

Tokrat ste drugič na pripravah na veliko tekmovanje. Ste se že udomačili med reprezentantkami?

"Še zmeraj se počutim novinka. A sprejeta sem bila z odprtimi rokami. No, dobro se zavedam, da moja slovenščina še ni brezhibna. Prve dni zmeraj iščem prave besede. Potrebujem nekaj časa, da preklopim. Počutim se torej tudi kot novinka in hkrati vem, da me ekipa zelo potrebuje. Lahko motiviram soigralke in jim hkrati dam vedeti, da tudi jaz njih potrebujem."

Potrebujete jih zaradi uspehov z reprezentanco, morda zaradi dobrega vzdušja, pripadnosti ekipi ... Kaj je tisto, kar vas je prepričalo, da ste se priključili Sloveniji?

"Dolgo sem razmišljala, ali bi zaigrala za Slovenijo. A ko sem pred televizorjem spremljala Slovenijo, mi je bilo zmeraj hudo, ker me ni bilo zraven. Želela sem tudi igrati na velikih reprezentančnih turnirjih, a Bolgarija nima ekipe, s katero bi lahko nastopila na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Me smo se zmeraj zaustavile v kvalifikacijah. Imela sem ponudbe tudi iz drugih reprezentanc, a sem vse zavrnila. Rekla sem - če bom kdaj zaigrala za reprezentanco druge države, bo to Slovenija. Tu ste mi dali zelo veliko, tu sem začela pri Krimu, dekleta poznam in čutim dolžnost, da Sloveniji nekaj vrnem."

Vaša neposredna vez s slovenskimi ekipami je bil nekdanji selektor Uroš Bregar. Sedaj ga ni več v reprezentanci. Se je s tem pri vas karkoli spremenilo?

"Niti v klubih niti v reprezentanci trenerji niso zavarovani, vsak dan jih lahko zamenjajo. A ekipa mora delovati kot enota, držati moramo skupaj. Z novim selektorjem sem zadovoljna; novi obraz zmeraj prinese nekaj posebnega. Z njimi pridejo dodatni motivi, vzdušje je znova vznemirljivo. Selektorji vmes spoznavajo ekipe in se seznanjajo s kvalitetami posameznic. Iz nas morajo izvleči največ in najboljše. Za Adžića je zelo pomembno delo v obrambi, tu se tekme dobivajo. Tako tudi največ pozornosti namenjamo tej prvini. Sama zelo rada igram v obrambi. Veselje, ki ga lahko doživimo ob uspešnih obrambah, se ne more primerjati s tem, kar doživljamo v napadu. Z novim selektorjem smo torej zadovoljne. Posebej, ker zna pri vsaki ustvariti vtis, da je pomembna."

V Bukarešti ste že več let in verjetno ste tam danes podobno domači, kot ste bili nekoč v Ljubljani. Letošnji nastopi vaše ekipe pa še niso na nivoju, ki ga od vas pričakujejo. Kako ocenjujete dosedanji del klubske sezone?

"V Bukarešti sem že štiri sezone in se res počutim domače. Lahko rečem, da je tudi romunska državna liga med najmočnejšimi v Evropi, tako da nimamo le enega področja, na katero bi bile fokusirane. Sezone nismo začele najbolje niti v državnem prvenstvu niti v Evropi. Tam smo izgubile kar tri tekme z zadetkom zaostanka. Izgubile smo šest točk, s katerimi bi bile v vrhu lestvice. A skupinski del tekmovanja omogoča tudi popravne izpite in tako imamo z vsemi ekipami, s katerimi smo doživele poraze, še en obračun in priložnost, da nadoknadimo zamujeno. V državnem prvenstvu proti nam vse ekipe igrajo sproščeno, saj lahko samo dobijo. Me smo hkrati nenehno v časovni stiski, saj se moramo na vsak dvoboj posebej pripravljati, tudi z videoanalizami. Hkrati imamo okrnjen nabor igralk. Nekaj je poškodovanih, med njimi tudi Barbara Lazović. Zato moramo me, ki smo zdrave, na vsaki tekmi igrati vseh 60 minut. V ligi prvakinj smo na zadnje premagale Ferencvaros; proti njemu smo najprej izgubile za zadetek, doma smo bile boljše za šest golov. Če se dobro pripravimo, smo lahko zelo dobre. Imamo odlično ekipo, tudi izkušnje so na naši strani; vse to pa je treba povezati v celoto."

Bi se vam sedaj bolj prilegel počitek ali ste zadovoljni, ker boste tudi zaradi reprezentance ostali v tekmovalnem ritmu?

"Oboje bi potrebovala, počitek in tekme. Ko pridem v reprezentanco, se sprostijo drugačne emocije in to me izpolnjuje. Posebej se veselim nastopov na velikem prvenstvu in veselim se naših dobrih rezultatov. Zmage na prvi, na drugi, na tretji tekmi ... to bi me res napolnilo z energijo. Ko enkrat pridem v reprezentanco, izgovori v smislu 'ne da se mi' odpadejo. In ne more biti izgovor, da sem utrujena. Tukaj za naše zdravje skrbi cel štab ljudi. Oni vedo, kaj počnejo, in znajo poskrbeti za nas. Izgovorov zato ne sme biti."