Strokovnjaki opozarjajo, da dolgo in pasivno gledanje televizije prinaša resne posledice za naše zdravje. Vedno več raziskav potrjuje, da dolgotrajno sedenje in pomanjkanje mentalne aktivnosti močno vplivata na zdravje možganov, piše Slobodna Dalmacija.
Španski zdravnik in kirurg Manuel Sans Segarra že leta proučuje povezavo med telesom, umom in splošnim zdravjem. Njegovo sporočilo ne pušča dvomov: možgani potrebujejo enako skrb kot vsak drug organ v telesu. Strokovnjak posebej opozarja na navado, ki jo vsak dan ponavljajo milijoni ljudi. Pravi, da človek ne more storiti nič hujšega, kot da "sedi pred televizorjem in pasivno vpija vsebino".
Možgani niso statičen organ
Težava ne tiči le v dolgotrajnem sedenju, temveč v pomanjkanju miselnih dražljajev. Ko ure in ure ne aktiviramo spomina, koncentracije in sposobnosti razmišljanja, možgani postopoma delujejo slabše. Znanstvene raziskave kažejo, da dolgotrajno sedenje zmanjšuje prekrvavitev in dotok kisika v možgane. To povzroča počasnejše razmišljanje, slabšo koncentracijo, težave s spominom in večje tveganje za kognitivni upad v starejši dobi.
Kljub temu zdravnik prinaša dobro novico. Možgani niso statičen organ. Z nevroplastičnostjo vse življenje ustvarjajo nove nevronske povezave in se prilagajajo novim izzivom. Zato Segarra poudarja, da moramo vsak dan ustvarjati navade, ki spodbujajo delovanje možganov.
Trije stebri za oster um
Španski kirurg izpostavlja tri ključne stebre za ohranjanje mentalnega zdravja. Prvi steber predstavlja zdrav način življenja, ki vključuje uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnost. Pri tem ni pomembno, kateri šport izberemo, temveč da v njem uživamo in ga izvajamo redno. Drugi steber zajema intelektualno aktivnost. Branje knjig, učenje novih veščin, reševanje logičnih nalog, igranje glasbenega instrumenta ali potovanja predstavljajo izzive, ki ohranjajo možgane aktivne. Pomembno je, da se izogibamo rutini in stalno stopamo iz cone udobja.
Tretji, enako pomemben element, pa so družbeni odnosi. Redna komunikacija z drugimi ljudmi, izmenjava idej in ohranjanje tesnih stikov močno spodbujajo mentalno aktivnost. Socialna izolacija namreč pospešuje kognitivno propadanje enako kot telesna neaktivnost. Z leti del nevronov naravno odmre, prekrvavitev pa oslabi. Vendar organizem z nevrogenezo in nevroplastičnostjo ustvarja nove živčne celice in povezave, s katerimi nadomesti te spremembe. Namesto dolgih ur pasivnega gledanja televizije raje preberite nekaj strani knjige, se naučite nečesa novega, pojdite na sprehod ali poklepetajte s prijatelji.
