Znane so nagrajenke nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«

L'Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO sta na Ljubljanskem gradu podelila priznanja nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« trem vrhunskim mladim raziskovalkam. S 5.000 evri sta podprla znanstveno odličnost raziskovanja agrarne ekonomistke Žive Alif, kemijske inženirke Dane Marinič in inženirke računalništva in informacijskih tehnologij Nine Murks.

Nacionalni program L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« v Sloveniji od leta 2006 spodbuja mlade znanstvenice, ki svoje raziskovalno delo opravljajo na področju naravoslovnih in tehniških znanosti. Za priznanje v višini 5.000 evrov se je v jubilejnem letu programa potegovalo kar 35 raziskovalk.

Prejemnice priznanj, ki sta jih podelila Ocenjevalna skupina in Nacionalni odbor, so:

• Agrarna ekonomistka Živa Alif, interdisciplinarna raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se osredotoča na varstvo narave in ohranjanje biotske pestrosti.
  Primarno se posveča vprašanju, kaj oblikuje ravnanje kmetov in posameznikov z naravnim okoljem ter kako ga je mogoče usmeriti s pomočjo javnih politik in vedenjskih intervencij. Njeno raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost kmetov za varovanje in obnovo krajinskih značilnosti visoke naravne vrednosti, prispevajo k oblikovanju učinkovitejših kmetijsko-okoljskih ukrepov in dolgoročnemu ohranjanju biodiverzitete ter vzdržnemu in ekonomsko stabilnemu kmetovanju.
• Kemijska inženirka Dana Marinič, raziskovalka na Kemijskem inštitutu, kjer razvija napredne materiale in procese za neposredni zajem ogljikovega dioksida iz zraka.
  Njene raziskave dinamičnega modeliranja zajema CO₂ na aminofunkcionaliziranih sorbentih prispevajo k optimizaciji ene najobetavnejših tehnologij negativnih emisij. Z izboljšanjem učinkovitosti in zniževanjem stroškov zajema ogljikovega dioksida odpira pot k energetsko učinkovitejšim in industrijsko izvedljivim rešitvam, ki lahko pomembno prispevajo k razogljičenju družbe in prehodu v nizkoogljično prihodnost.
• Inženirka računalništva in informacijskih tehnologij Nina Murks, asistentka in raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru s pomočjo naprednih algoritmov raziskuje, kako komunicirajo možgani in mišice.
  Z analizo biomedicinskih signalov razvija metode, ki omogočajo boljše razumevanje gibanja, utrujenosti in delovanje živčnega sistema. Njeno delo ima velik potencial na področju rehabilitacije, nevrologije, športne medicine in razvoja naprednih protetičnih rešitev, ki omogočajo bolj samostojno, varno in kakovostno življenje.

Po podatkih publikacije Ženske v znanosti, ki jo je pred kratkim izdala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije - ARIS, so ženske v Sloveniji v izobraževalnem sistemu dobro zastopane. V celotnem opazovanem obdobju je bilo študentk več kot študentov, med novimi doktoricami znanosti ženske pogosto dosegajo enake ali celo višje deleže kot moški; v letu 2024 je bilo 53 % novih doktoric znanosti. Ob prehodu v znanstvenoraziskovalne in akademske kariere ter z napredovanjem na višje in vodstvene položaje pa se pojavi upad zastopanosti žensk.

Med predavatelji in lektorji v študijskem letu 2024/2025 je bilo več kot 70 % žensk, med rednimi profesorji pa komaj 38 %. Podobna podzastopanost je prisotna v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, med zaposlenimi v RRD je bilo le 37 % žensk (2023). Enako sliko kažejo tudi podatki o vodjah raziskovalnih programov in projektov ter o financiranju le-teh. Ženskih vodij raziskovalnih programov je bilo v opazovanem obdobju v vseh starostnih skupinah manj kot moških. Podobni so tudi zaključki pri znanstvenoraziskovalnem financiranju: ženske vodje raziskovalnih programov in projektov razpolagajo z manjšim obsegom sredstev kot moški vodje. O razlikah med spoloma priča tudi primerjava povprečnih bruto plač v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Plačna vrzel med spoloma v znanstvenoraziskovalni dejavnosti je v oktobru 2024 znašala 11 % v korist moških, pri terciarno izobraženih pa celo 16 %.

Delež žensk v znanosti se dosledno zmanjšuje z napredovanjem po akademski in raziskovalni lestvici. To kaže na sistemske ovire, ki preprečujejo polno uveljavitev žensk na vrhuncu njihove kariere. Da so ženske še vedno premalo zastopane na višjih akademskih položajih, da prihaja do plačne neenakosti in tudi prikrite diskriminacije, potrjuje tudi raziskava o kariernih možnostih in delovnih pogojih raziskovalk (2025), ki jo je izvedla Komisija za enake možnosti na področju znanosti.

Enakost spolov v znanosti ni le vprašanje pravičnosti, temveč krovni princip kakovostne, inovativne in družbeno relevantne znanosti. Raziskovalne skupine, ki združujejo različne perspektive, so bolj ustvarjalne, njihove raziskave so celovitejše, inovacije pa bolj uspešne. Zato so spremljanje položaja žensk v znanosti ter pobude, ki podpirajo in pomagajo k večji prepoznavnosti raziskovalk, kot je nacionalni program L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, bistvenega pomena, poudarjajo v ARIS.

Predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar se je v slavnostnem nagovoru na podelitvi vprašala, »kakšno sporočilo pošiljamo ne le dekletom, ampak tudi fantom, ki danes sedijo v šolskih klopeh? Jim govorimo, da je znanost odprto polje, ali jim še vedno sporočamo, da je to teren, na katerem bodo zlasti ženske morale dokazovati, da tja sodijo?« Kot je opozorila, je naloga vseh, tako oblikovalcev in oblikovalk politik kot tudi raziskovalk in raziskovalcev ter mentoric in mentorjev, ženskam pokazati, da so ne le dobrodošle, ampak da jih skupnost tudi potrebuje. »Da brez njih odgovori na podnebne krize, zdravstvene izzive in tehnološki razvoj ne bodo celoviti,« je sklenila predsednica republike.

Po prepričanju predsednice republike dr. Pirc Musar današnja podelitev nagrad za mlade raziskovalke ne bi smela biti le praznovanje dosežkov, »temveč tudi zaveza, da bomo širili prostor enakih možnosti. Da bomo pozorno poslušali in da bomo ženske vprašali in jih tudi slišali«. »Vsaka od današnjih nagrajenk je dokaz, da talent potrebuje tudi priložnost in da podpora ni nek privilegij, ampak osnovni pogoj za pravičnost. Zato vedno znova pravim: feminizem je za vsakogar.«

Generalni direktor L’Oréal Adria-Balkan Maximiliano Frenza je spomnil, da je nacionalni program L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« v 20 letih delovanja v Sloveniji podprl 58 izjemnih slovenskih raziskovalk, v regiji (v Sloveniji in na Hrvaškem) več kot 130 mladih znanstvenic, po vsem svetu pa tudi sedem Nobelovih nagrajenk. »Njihovi dosežki širijo meje znanja in pomagajo naslavljati nekatere najzahtevnejše izzive našega časa. Ta jubilej je še posebej pomenljiv, saj 20 let predstavlja celotno generacijo. Dokazuje, da naša zavezanost ženskam v znanosti ni trenutni trend, temveč globoko zasidrano prepričanje,« je še dodal Frenza.

Predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, prof. dr. Maja Zalaznik, pa je poudarila, da je prav zagotavljanje enakih možnosti ena osrednjih vsebin in aktivnosti UNESCO, tako na globalni kot nacionalni ravni. Spomnila je, da je od leta 1998, ko je bil na globalni ravni ustanovljen program L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, priznanja prejelo 132 znanstvenic, med njimi jih je sedem kasneje prejelo tudi Nobelovo nagrado. »Ta številka med drugim kaže, kako trdno smo v UNESCO zavezani spodbujati ženske in deklice, da vstopajo v znanost. Zato smo še posebej ponosni in počaščeni, da že 20 let skupaj z L'Oréal Adria soustvarjamo prebojne zgodbe tudi v Sloveniji.«

»Ženske, ki znajo in zmorejo pogumno prebijati stropove tudi tam, kjer se zdi, da ni mogoče, so velike vzornice vsem nam in še posebej mladim,« verjame Zalaznikova. Kot je izpostavila, se število in vključenost žensk v znanost resda povečuje, a žal še ne na najvišjih ravneh odločanja ali vodenja. »Prav zato ima ta nagrada, podpora L'Oréala ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije tako pomembno mesto v naši družbi. Spreminja namreč vzorce, spodbuja k enakovrednosti ter daje zglede v širši družbi. Predvsem pa prepoznava odlične znanstvene dosežke, ki doprinašajo v kakovost življenja vseh nas,« je sklenila predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Generalni direktor direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Tomaž Boh, pa je v svojem govoru izpostavil podatek, da ima Slovenija močno bazo znanja in visok delež žensk med diplomantkami in doktoricami znanosti. »Na področju raziskav in razvoja je zaposlenih 37 odstotkov raziskovalk, kar Slovenijo uvršča nad povprečje Evropske unije. Kljub temu pa ženske v karieri še vedno napredujejo počasneje, pogosto zaslužijo manj kot moški, njihov prispevek v znanosti pa je manj prepoznan ter redkeje nagrajen,« je nanizal minister in ob tem poudaril, da si njegovo ministrstvo prizadeva odpraviti ta razkorak. »Naša krovna zakona, novi Zakon o visokem šolstvu in Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, zahtevata enakost spolov. Se stanje izboljšuje, a še vedno potrebujemo dogodke, kot je ta, ki v ospredje postavlja znanstvenice. Tudi zato naše ministrstvo podpira program L'Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, je še dodal dr. Boh.