Za zalivanje vrta uporabimo deževnico

Ba. V.
07.04.2026 06:00

Zbiramo jo lahko vse leto in tako porabimo manj dragocene pitne vode, obenem pa znižamo stroške.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Djd/stihl

S toplejšimi pomladnimi in poletnimi dnevi se večinoma začne tudi sezona intenzivnejših vrtnih opravil. Rastoča zelenjava, trata in cvetlični nasadi pa bodo kmalu, če ne bo dežja, zahtevali tudi redno zalivanje. Za vrt velikosti 50 m2 v poletni pripeki porabimo od 400 do 600 litrov vode pri enem zalivanju, če ga zalivamo dvakrat tedensko, to pomeni okoli 5000 litrov na mesec. Prav bi zato bilo, da bi se ljubiteljski vrtnarji že pred pripeko odločili za zbiranje deževnice, saj lahko nadomesti dragoceno pitno vodo. Z uporabo deževnice za zalivanje vrta in zelenice pa ne prihranimo le vode, temveč si tudi zmanjšamo stroške. Še en dober razlog pa je, da imajo rastline raje mehkejšo deževnico kot trdo vodo iz vodovoda.

Medtem ko so skrbni gospodarji v prejšnjih časih deževnico zbirali običajno v navadne odprte kovinske sode, postavljene pod žlebove, so danes zbiralniki za deževnico v najrazličnejših izvedbah, od plastičnih rezervoarjev na tleh ali pod zemljo do velikih okrasnih posod, postavljenih ob steni hiše ali garaže. V zbiralnike lovimo vodo, ki po žlebu priteče s strehe, terase ali garaže, pa tudi nadstreška za avto ali nad pokrito teraso. Iz soda voda hitreje hlapi kot iz zaprtih posod, zato so te v vedno bolj sušnih obdobjih primernejša izbira. 

Poleg plastičnih rezervoarjev obstajajo tudi betonski in jekleni, ki so sicer zelo trpežni, a je z njimi zaradi teže težje ravnati. Plastične rezervoarje je enostavneje vkopati, vendar moramo izbrati takega, ki je izdelan iz kakovostnega materiala. Ustrezna velikost je odvisna od prostora, povprečne količine padavin, velikosti strehe in zemljišča ter načina uporabe. Za manjše, enostavne podzemne rezervoarje do 50 m3 in globine do 2 m gradbeno dovoljenje ni potrebno, če so v skladu s prostorskimi akti. Vendar je treba preveriti občinske predpise, saj lahko posegi na varovanih območjih zahtevajo vodno soglasje.

Ob dežju voda po odtočnih in dovodnih ceveh priteka v rezervoar in se tam shranjuje. Delci se usedejo na dno, filtri pa vodo dodatno očistijo, preden jo je mogoče uporabljati s pomočjo črpalke. Ob zelo obilnih padavinah se odvečna voda odvaja v kanalizacijo.

Gardena
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta