V nedeljo bo potekal drugi krog francoskih predsedniških volitev. Najbolje kaže sredinskemu kandidatu Emmanuelu Macronu, ki ima po zadnjih raziskavah pred Marine Le Pen še vedno okoli dvajset odstotkov višjo podporo, tako da je zmaga verjetno njegova. Ali pa tudi ne. Na koncu ne bodo ključni glasovi podpornikov enega ali drugega kandidata, ampak bo odločilna volja več kot polovice volivcev, ki v prvem krogu niso glasovali ne za Macrona ne za Le Penovo. Precej se jih bo, ne glede na nestrinjanje z njegovim programom, odločilo podpreti Macrona, manj Le Penovo, odprto pa je število tistih, ki na volišča sploh ne bodo odšli oziroma se bodo vzdržali. Če bo teh več kot trideset odstotkov, se lahko zgodi marsikaj.
Če na koncu zmaga Marine Le Pen, bo to velika zmaga za evropski populizem. Če zmaga Macron, a pri tem skrajna, ksenofobna in protievropska desnica, dobi štirideset ali celo več odstotkov glasov, bo to zelo majhna in začasna zmaga za evropsko demokracijo in evropsko idejo. Po predsedniških volitvah sledijo parlamentarne - in če je v preteklosti zmagoviti predsedniški kandidat praviloma lahko računal na udobno parlamentarno večino, se tokrat Macronu zaradi razdeljenosti volilnega telesa lahko zalomi. S šibko vladno večino, nestabilno koalicijo ali celo kohabitacijo z vlado, ki bi jo vodili politični nasprotniki levo ali desno od njega, bo imel v naslednjih letih velike težave z uresničevanjem zastavljenih ciljev in doseganjem rezultatov. Blokade in stagniranje bodo povzročile razočaranje in nezadovoljstvo, kar je seveda voda na populistični mlin.
