Pri sladkorni bolezni za preprečevanje srčno-žilnih zapletov ni dovolj spremljati le vrednosti glukoze v krvi. Na tveganje za srčni infarkt, možgansko kap, srčno popuščanje in napredovanje ledvične bolezni vplivajo tudi krvni tlak, maščobe v krvi, visceralna debelost in kajenje. Sodobna obravnava zato vse bolj temelji na kardiometabolnem pristopu, ki sladkorno bolezen ter zdravje srca, ožilja in ledvic obravnava povezano, pojasnjuje Urška Kšela, dr. med., specialistka interne medicine in predstojnica Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor.
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v razvitem svetu. Raziskave v zadnjih dveh desetletjih so pokazale, da k njihovemu razvoju pripomore preplet različnih dejavnikov. »Genetike ne moremo spremeniti, na številne druge dejavnike tveganja pa lahko vplivamo,« poudarja dr. Kšelova.
Dejavniki tveganja se ne seštevajo, temveč množijo
»Zaradi skupnih patofizioloških mehanizmov ima posameznik pogosto več pridruženih dejavnikov tveganja. Njihov negativni vpliv na srce in ožilje se ne sešteva, temveč množi,« opozarja sogovornica. Obravnava sladkorne bolezni zato ne pomeni le zniževanja krvnega sladkorja, temveč zahteva celosten pristop in zdravljenje vseh pridruženih bolezni.
|
Mit ali resnica? Če imam dobro urejen krvni sladkor, sem zaščiten pred srčno-žilnimi zapleti sladkorne bolezni. To je mit. Dobro urejen krvni sladkor sam po sebi še ne zagotavlja zaščite pred srčno-žilnimi zapleti, odgovarja dr. Urška Kšela. »Povišan krvni sladkor je sicer najpomembnejši neodvisni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, vendar imajo osebe s sladkorno boleznijo pogosto tudi druge pridružene dejavnike tveganja,« pojasnjuje. Mednje sodijo povišan krvni tlak, povišane vrednosti maščob v krvi in visceralna debelost. »V kombinaciji s povišanim krvnim sladkorjem ti dejavniki pomembno pripomorejo k razvoju kroničnih zapletov in povečujejo tveganje za prezgodnjo smrt zaradi srčno-žilnih bolezni. Zato je nujno obravnavati vse dejavnike tveganja,« poudarja dr. Kšelova. |
|
Mit ali resnica? Srčno-žilne bolezni ogrožajo predvsem starejše ljudi s sladkorno boleznijo, mlajši pa nimajo razloga za skrb. »Vse osebe s sladkorno boleznijo sodijo v skupino z visokim tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni. Raziskave so pokazale, da lahko osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se pogosteje razvije v odrasli dobi, zaradi srčno-žilnih bolezni umrejo tudi do deset let prej kot njihovi vrstniki brez sladkorne bolezni. Za preprečevanje kroničnih zapletov sta zato zelo pomembna zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni ter hitra, usmerjena in proaktivna obravnava že ob postavitvi diagnoze,« pojasnjuje dr. Urška Kšela. |
Takšen celostni pogled odseva tudi v zdravljenju. Že več desetletij vemo, da moramo za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti poleg krvnega sladkorja urejati tudi druge dejavnike tveganja. Z razvojem novih zdravil proti sladkorni bolezni tipa 2 pa so raziskave potrdile še njihove dodatne koristi, pripoveduje dr. Kšelova.
»Nekatera nova zdravila varujejo srce, ožilje in ledvice, pri čemer te koristi ne izhajajo le iz njihovega vpliva na znižanje krvnega sladkorja,« pojasnjuje. Pri izbiri zdravljenja se zato že ob postavitvi diagnoze upoštevajo tudi pridružene bolezni, ne le trenutna urejenost glukoze.
|
Mit ali resnica? Vsa zdravila, ki učinkovito znižujejo krvni sladkor, enako dobro varujejo tudi srce in ledvice. »Ta trditev drži deloma. Znižanje krvnega sladkorja je pomembno, vendar vsa zdravila nimajo enakih dodatnih zaščitnih učinkov na srce in ledvice,« odgovarja dr. Kšelova. So pa v zadnjih desetletjih na trg prišla nova zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, pri katerih so že prve raziskave srčno-žilnih izidov, zahtevane v postopku njihove registracije, pozneje pa tudi nadaljnje raziskave, pokazale, da nekatera med njimi srce, ožilje in ledvice varujejo tudi neodvisno od znižanja krvnega sladkorja. »Ta spoznanja so korenito spremenila razumevanje in obravnavo oseb s sladkorno boleznijo ter pomembno izboljšala izide zdravljenja,« pojasnjuje. |
Trije najpomembnejši koraki: prehrana, gibanje in celostno zdravljenje
Pomemben del kardiometabolne obravnave je tudi opolnomočenje posameznika, da pri zdravljenju aktivno sodeluje. »Edukacija, ki temelji na enakovrednem odnosu in razumljivi predstavitvi možnosti obravnave, pomaga posamezniku sprejeti bolezen, krepi njegov občutek odgovornosti in ga spodbuja k spremembam,« pojasnjuje dr. Kšelova. Kot tri glavne ukrepe za zmanjšanje tveganja poudarja ustrezno prehrano, redno telesno dejavnost in celovito zdravljenje vseh dejavnikov tveganja.
|
Mit ali resnica? Če nimam težav oziroma simptomov, sladkorna bolezen še ni prizadela mojega srca ali ledvic. »Žal ta trditev ne drži. Za sladkorno bolezen pogosto pravimo, da je tihi ubijalec. Povišan krvni sladkor lahko v kombinaciji z drugimi dejavniki tveganja povzroča okvare srca, ožilja, ledvic, možganov, živcev in oči. Te se razvijajo postopoma ter pogosto ne povzročajo simptomov, ki bi nas opozorili, da se zdravje slabša in da se lahko okvara organa razvije v življenjsko ogrožajoč zaplet,« pojasnjuje dr. Kšelova. »Zato je pomembno, da so osebe s sladkorno boleznijo deležne trajne in sistematične ambulantne oskrbe, usmerjene v preprečevanje kroničnih zapletov z uravnavanjem krvnega sladkorja in zdravljenjem spremljajočih bolezni. Optimalna ambulantna oskrba vključuje tudi izobraževanje, redne preiskave ter ustrezno zdravljenje sladkorne bolezni in pridruženih bolezni,« dodaja. |
