Barbara Bradač
Bo osrednja mariborska tržnica vendarle dobila streho in kdaj? Odgovor tudi po novi predstavitvi v okviru serije Kako nastaja sodobni Maribor, na kateri so načrte predstavili Mestne nepremičnine, Mestna občina Maribor in Javni holding Maribor, ni povsem jasen.
Resda je danes območje na Vodnikovem in Vojašniškem trgu preglednejše in bolj odprto kot pred leti, omogoča tudi prireditve in druženje večjega števila ljudi. Iz parkirišča, ob katerem so prodajalci blago razstavljali na zasilnih mizah in celo na tleh, je nastal urejen prostor. Avtomobili so se umaknili, območje je bilo na novo tlakovano, obnovljen je bil objekt nekdanjega javnega stranišča, ki je danes sodoben lokal za prodajo mesa, mlečnih izdelkov, kruha.., poškodovana platna nad prodajnimi mesti so nadomestile enotnejše in stabilnejše strehe nad stojnicami. Toda prenovljena je bila predvsem podoba. Osnovna funkcionalna težava tržnice ostaja. Prodajalci in kupci še vedno nimajo skupne strehe, ki bi jih ščitila pred dežjem, snegom, vetrom in poletno vročino. Načrt, ki naj bi predvsem izboljšal razmere za branjevce in kupce se je precej razširil. Nadstrešitvi oziroma transparentnemu objektu nad prodajnim delom tržnice so najprej dodali prenovo nekdanjega Mlečno-mesnega paviljona v lokalno tržnico s food cornerjem, nato pa še Art paviljon na najvišji, tako imenovani cvetlični ploščadi ob Koroški cesti. Celotna ureditev tako ni več zgolj odgovor na dež, sneg, mraz in poletno vročino, temveč vse širši razvojni projekt.
Streha je prednostna, roka za gradnjo še ni
Direktor Mestnih nepremičnin Ranko Šmigoc je zagotovil, da ima med načrtovanimi posegi prednost streha. Projektantski biro, ki nadaljuje rešitev, izbrano na arhitekturnem natečaju, naj bi celoten projekt zaključil predvidoma še letos ali v začetku prihodnjega leta. Šele nato bi se lahko začel investicijski ciklus.
Toda ali to pomeni tudi začetek gradnje leta 2027, ni mogel potrditi. Prav tako še ni predstavil ocene vrednosti nadkritja niti pojasnil, koliko denarja je za projekt že zagotovljenega. "Tržnica bi morala že zdavnaj imeti streho," je dejal Šmigoc. Poudaril je, da dokončanje rešitve trenutno ni odvisno samo od Mestnih nepremičnin, saj projektanti še usklajujejo posege s pristojnimi službami. Vodja mariborskih tržnic Nataša Matijevič je povedala, da so arhitekturne podlage za paviljon in nadkritje pripravljene.
Za branjevce je to bistveno vprašanje. Sedanje stojnice so sicer stabilnejše od nekdanjih dežnikov, vendar prodajalcev in njihovega blaga ne zaščitijo dovolj pred dežjem, snegom, mrazom in vročino. Prav izboljšanje njihovih delovnih pogojev je bilo prvotno jedro projekta.
Food corner naj bi povečal obisk tudi med tednom
Bolj oprijemljiva je prenova nekdanjega Mlečno-mesnega paviljona. V njem Mestne nepremičnine načrtujejo lokalni market s ponudbo domačih prehranskih izdelkov in manjšim food cornerjem, kjer bi bilo mogoče pripravljeno hrano pojesti ali jo odnesti s seboj.
Projektirajo strojne instalacije, izvedbo pa želijo začeti leta 2027. Šmigoc je vrednost naložbe ocenil zelo široko, na od 200.000 do 700.000 evrov, odvisno od dokončne vsebine in obsega del. Projekt bi financirale Mestne nepremičnine, ki načrtujejo tudi zadolževanje. Denar omogoča tudi dobro poslovanje Garažne hiše Lent.
Food corner naj bi na tržnico prinesel obisk tudi ob dnevih, ko je prodaja skromnejša. Matijevič je povedala, da so petki, sobote in nedelje dobro obiskani, medtem ko tržnica ob ponedeljkih, torkih in četrtkih deluje v precej manjšem obsegu. Vseh registriranih prodajalcev na mariborskih tržnicah (teh je šest zelenjavnih in dve cvetlični) je okoli 180, na osrednji tržnici jih ob sobotah občasno prodaja od 120 do 130. "Če imamo dobro ponudbo hrane, takoj povečamo frekvenco in s tem dvignemo celotno tržnico," je po uradnem delu dogodka pojasnila Matijevič.
Na vrhu še stekleni Art paviljon
Tretji del zamisli je Art paviljon na zgornji ploščadi v višini Koroške ceste. Šlo naj bi za pretežno steklen in čim manj moteč objekt, namenjen mariborskim umetnikom, obrtnikom, keramikom in drugim ustvarjalcem. Ti bi lahko v njem občasno razstavljali in prodajali svoja dela. Paviljon naj bi tržnico vsebinsko povezal s kulturnim delom mesta, predvideno pa je tudi dvigalo za povezavo različnih etaž.
Prav vključitev Art paviljona kaže, kako se je prvotna naloga, zaščititi prodajalce in obiskovalce pred vremenskimi vplivi, razširila v precej večji projekt. Medtem ko bi bilo mogoče food corner v obstoječem paviljonu po navedbah Mestnih nepremičnin izpeljati kot samostojno naložbo, je Art paviljon še bistveno manj dorečen. Zanj niso predstavili ne vrednosti ne finančnega vira ne roka izvedbe.
Šmigoc je priznal, da Art paviljon trenutno ni prednostna naloga. Najprej želijo povečati obisk in izboljšati ponudbo tržnice, saj brez dovolj velikega števila obiskovalcev tudi novi objekti in lokali ne bi mogli uspešno poslovati.
