Oglasno sporočilo: Schneider Electric d.o.o.
Čeprav se najpogosteje govori o večji produktivnosti in učinkovitosti, se vse pogosteje odpira vprašanje, kako ohraniti ravnovesje med tehnološkim napredkom ter človeškim dejavnikom. Ali lahko organizacije sledijo tempu sprememb, ne da bi pri tem izgubile tisto, kar jih dolgoročno dela uspešne – kakovost sodelovanja in zaupanje med zaposlenimi, ekipami ter vodstvom?
O tem smo se pogovarjali z Arthurjem Vašarevićem, direktorjem podjetja Schneider Electric za regijo Zahodnega Balkana. Vašarević pojasnjuje, zakaj umetne inteligence ne vidi zgolj kot tehnološkega preboja, temveč tudi kot vprašanje organizacijske kulture in odgovornega vodenja, zakaj se trajnost začne s skrbjo za ljudi ter kakšno vlogo bodo imeli vodje v obdobju, ko bo tehnologija vse bolj oblikovala način našega dela.
Umetna inteligenca danes spreminja skoraj vsak segment poslovanja. Kako gledate njen vpliv na organizacije?
Umetna inteligenca ni več tehnologija prihodnosti, temveč orodje, ki že danes spreminja način, kako organizacije sprejemajo odločitve, upravljajo procese in razvijajo poslovanje. Prinaša večjo hitrost, učinkovitost in možnost obdelave ogromnih količin podatkov. Vendar vsaka tehnološka sprememba odpira še pomembnejše vprašanje: kako ohraniti kakovost odločanja, sodelovanja in odnosov med ljudmi?
Tehnologija nam je prinesla hitrost, pravo vprašanje pa je, ali smo pripravljeni upravljati posledice te hitrosti.
Prav v tem danes vidim največji izziv za organizacije in njihove vodje. Organizacije lahko sprejemajo odločitve hitreje kot kadar koli prej, hkrati pa ostaja vse manj prostora za premislek, dialog in razumevanje širše slike. Če vse podredimo hitrosti, obstaja nevarnost, da izgubimo tisto, kar dolgoročno ustvarja vrednost, zaupanje, kakovostno sodelovanje med ljudmi, razvoj ekip in sposobnost sprejemanja dobrih odločitev.
Kako se v tem kontekstu spreminja odnos med tehnologijo in človekom?
Tehnologija bi morala ljudi opolnomočiti, ne pa določati tempa njihovega dela. Umetna inteligenca lahko podatke analizira v realnem času, ljudje pa ne delujemo na tak način. Za kakovostno razmišljanje, sprejemanje odločitev in ustvarjanje novih idej je potreben čas. Zato je odgovornost vodij graditi organizacije, v katerih tehnologija krepi človeški potencial, namesto da bi se morali ljudje prilagajati njenemu tempu.
Pogosto govorimo o učinkovitosti, redkeje pa o tem, kaj pri tem izgubljamo.
Ena od stvari, ki jih vse pogosteje opažamo, je izginjanje prostora za spontane pogovore in izmenjavo idej. Vse več je strukturirane komunikacije, digitalnih kanalov in vnaprej določenih sestankov. To nedvomno povečuje učinkovitost, vendar organizacije ne delujejo zgolj na podlagi procesov.
Nekatere najboljše ideje ne nastanejo na formalnih sestankih, temveč v kratkih pogovorih med sodelavci, med odmorom za kavo ali ob izmenjavi izkušenj po sestanku.
Če izgubimo ta del organizacijske kulture, lahko dolgoročno izgubimo veliko več, kot smo pridobili s hitrostjo.
Schneider Electric že vrsto let razvija svoje poslovanje skozi prizmo trajnosti. Kako se v to zgodbo vključuje umetna inteligenca?
Trajnost za nas nikoli ni bila zgolj vprašanje okolja ali tehnologije, temveč predvsem način razmišljanja o dolgoročnem razvoju. Zato nam veliko pomeni, da je bil Schneider Electric ponovno prepoznan kot najbolj trajnostno podjetje na svetu. Toda trajnost ni mogoča brez ljudi. Tehnologija, vključno z umetno inteligenco, ima smisel le, če prispeva h kakovostnejšemu delu, razvoju ljudi in odpornejšim organizacijam. To je pristop, ki ga želimo graditi dolgoročno.
Kaj bo po vašem mnenju zaznamovalo uspešne organizacije v prihodnjih letih?
Menim, da prihodnosti ne bodo zaznamovale organizacije z največ tehnologije, temveč tiste, ki jo bodo znale uporabljati odgovorno. Umetna inteligenca bo postala del vsakodnevnega poslovanja in kmalu se ne bomo več spraševali, ali jo uporabljati, temveč kako.
Največja vrednost ne bo v tem, koliko procesov smo avtomatizirali, temveč v tem, ali smo s pomočjo tehnologije ustvarili okolje, v katerem lahko ljudje bolje sodelujejo in imajo več prostora za razvoj.
Prav sposobnost povezovanja tehnološkega napredka s človeškim potencialom bo dolgoročno ustvarjala razliko med organizacijami.
Na koncu uspeha ne bo določalo število avtomatiziranih procesov, temveč kakovost odločitev, ki jih ljudje sprejemajo s pomočjo tehnologije. Če umetna inteligenca ljudem omogoči več časa za razmislek, razvoj in sodelovanje, potem smo dosegli njen pravi namen.
