(TEST) Mazda3 e-Skyactiv G140 Exclusive Line: Vsi žarki iz dežele vzhajajočega sonca

Ne, Mazda ne sili z glavo skozi zid, da bi lovila hitro spreminjajoče se trende, skoraj nasilno digitalizacijo, enolični razred visoko sedečih avtomobilov. Mazda je japonska klasika z enim najbolj všečnih dizajnov med proizvajalci nasploh, s tehničnim predznanjem in filozofijo, ki želi ugajati mlajšim generacijam, in spominja nas iz generacije X, da čas ne briše nujno esence avtomobilizma.

Bodi dovolj pametovanja, Mazda 3 kot eden zadnjih še živečih predstavnikov segmenta C, kar pri Japoncih niti ni tako težko, je v tej generaciji na trgu že od leta 2019 in v primerjavi s klasičnimi prenovami na polovici poti življenjske dobe modela ne trobi v isti rog. Oblika, tehnika, funkcionalnost, oprema, vse se subtilno nad- in dograjuje.

Kombi limuzina z zelo očitnim kupejevskim zaključkom, poševnimi očmi in tradicionalno masko deluje zelo estetsko, sploh v beli barvi testnega primerka. Zadek deluje precej retro, poteze so minimalistične, skratka, nekaj, kar je oblikovano z dušo in razumom.

Tudi v notranjosti ni eksperimentov, osrednji zaslon je zdaj z desetimi palci nekoliko večji, še vedno pa precej nizek po višini in kot tak – majhen, da o tem, da je skrit za rob armaturke, ne govorimo. Čeprav pod določenimi pogoji sprejme dotike (Android Auto), je vse upravljanje mehansko, z vrtljivim kolescem in dodatnimi stikali. Ni najhitrejše, ampak tudi same funkcije s precej minimalistično grafiko niso preobsežne. Tudi vse ostalo, od tempomata do klime, so stari dobri gumbi in stikala. Za nas, ki se že skorajda prištevamo med starejše občane, vsekakor pa med stare avtomobiliste, kot odrešitev med številnimi zgrešenimi trendi.

Sicer pa kupejevski zaključek občutno zoži pogled nazaj, česar se je treba malo privaditi – pogled v ogledalo zavzema tudi vse, kar se vidi skozi zadnjo šipo, široki C-stebrički pa kličejo po redni uporabi vzvratnih ogledal.

Tudi vse ostalo je na odličnem nivoju, kakovost materialov, izdelava, oblika, prijetna očem, in odlični sedeži. Malo manj je prostora zadaj, ne toliko pri kolenih kot pri glavi. Čisto zadaj je prtljažnik, nekoliko manjših mer s 334 litri prostornine, kar je za skoraj 4,5 metra dolg avto malce vprašljivo.

Še ena posebnost je motor. Japonci niso podlegli turbo maniji, pač pa so ugotovili, da lahko z visoko kompresijo, ki jo prinaša družina​ Skyactiv, dvignejo prostornino, držijo emisije in porabo nizko, in nenazadnje, sestavijo pogon s široko uporabnostjo in navorom. O tem, kako se ta motor vozi, smo pisali že večkrat, naj samo ponovimo – je prožen v nizkih vrtljajih, zapelje v visoke hitrosti in je umirjen, skoraj nemški, a na japonski način, kar velja tudi za preostalo mehaniko.

Najbolj sem bil navdušen nad ročnim menjalnikom, ki je še možnost med opcijami. Ročica je kratka, natančna in pretikanje športno, zelo spominja na Mazdo MX-5, pa tudi razmerja so preračunana odlično, da lahko marsikdaj tudi preskočite prestavljanje v nižjo prestavo. Ko k temu dodamo še tretjo komponento, podvozje, ki je hkrati udobno in skorajda športno, dobimo nekaj, o čemer sterilni digitalni stroji sredine tretjega desetletja 21. stoletja lahko le sanjajo – čisto klasiko, kjer je avto še vedno avto in ne računalnik.

No, proti vetru ne gre, tudi zaradi predpisov in menda splošnega napredka civilizacije so tu različna pomagala, ki jih med drugim zahtevajo naši vrhovni tam zgoraj v Bruslju. Predvsem sistem za opozarjanje na prekoračitev hitrosti, ki pri naših prometnih znakih prepogosto kaže neko svojo videnje, ki se ne sklada z dejanskim stanjem.

Rečemo še kako o ceni? Exclusive line je po nivoju opreme tik pot vrhnjim modelom takumi, a brez usnja, pa vendar s praktično vso elektronsko asistenco, 360-stopinjskim pogledom s kamerami, brezžičnim polnjenjem telefona, LED-žarometi in ogrevanim usnjenim volanom. 2,5-litrski blagohibridni motor s 103 kW (140 KM) in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom je pravzaprav najbolj osnovni, za 30.190 evrov, biserno bela barva doda še 500 evrov h končni ceni 30.690 evrov.

Mazda3 je avto, ki ima že nekaj kilometrine in ne sili v smer elektrifikacije, in je, ko gre za samo vožnjo, zbirka vsega dobrega, kar je nekoč predstavljalo elementarni avtomobilizem zadnjih desetletij. V najboljši možni obliki.