
Ali ste vedeli, da lahko povsem običajna zdravila, ki jih najdemo v skoraj vsaki domači lekarni, povzročijo resne težave z delovanjem srca? Čeprav se pogosto zanašamo na tablete za lajšanje simptomov prehlada, tesnobe ali celo glivičnih okužb, strokovnjaki opozarjajo na skrito nevarnost, ki preži na nekatere posameznike. Gre za stanje, ki ga imenujemo sindrom podaljšanega intervala QT (LQTS). Ta motnja srčnega ritma povzroča hitre in kaotične srčne utripe, ki so lahko v skrajnih primerih celo usodni.
Srce deluje na podlagi električnih signalov, ki mu narekujejo ritem in omogočajo pretok krvi po telesu. Pri omenjenem sindromu ti signali potrebujejo več časa, da se po utripu ponovno "nastavijo" za naslednjega. To podaljšanje časa okrevanja ustvarja okno za nevarne motnje ritma. Nekateri ljudje se s to motnjo rodijo zaradi sprememb v DNK, drugi pa jo pridobijo tekom življenja. Prav slednja oblika, znana kot pridobljeni LQTS, je pogosto posledica jemanja določenih zdravil ali neravnovesja mineralov v telesu.
Skrita nevarnost v omarici z zdravili
Seznam zdravil, ki lahko sprožijo to nevarno stanje, je presenetljivo dolg in vključuje več kot sto različnih farmacevtskih izdelkov. Med njimi so pogosto predpisani antibiotiki, kot sta eritromicin in azitromicin, ki ju zdravniki pogosto svetujejo pri bakterijskih okužbah dihal. Tveganje predstavljajo tudi nekatera zdravila proti glivičnim okužbam, diuretiki, ki znižujejo raven kalija v telesu, ter določena zdravila za uravnavanje srčnega ritma.
Posebno previdnost strokovnjaki svetujejo tudi pri uporabi antidepresivov in zdravil za lajšanje anksioznosti. Celo nekatera zdravila za želodčne težave lahko podaljšajo interval QT pri sicer zdravih osebah. Ključnega pomena je, da zdravnika vedno seznanite z vsemi zdravili, ki jih jemljete, vključno s tistimi, ki jih kupite brez recepta. Poleg zdravil lahko sindrom sprožijo tudi druga zdravstvena stanja, kot so huda podhladitev, težave s ščitnico ali nizka raven elektrolitov v krvi, ki je pogosto posledica bruhanja, driske ali motenj hranjenja.
Ko budilka postane smrtna grožnja
Simptomi sindroma podaljšanega intervala QT so lahko zahrbtni. Najpogostejši znak je nenadna omedlevica, do katere pride brez opozorila, ko srce začasno bije nepravilno. Takšni dogodki se pogosto zgodijo med telesno aktivnostjo ali ob močnih čustvenih reakcijah, kot so jeza, strah ali vznemirjenje. Zanimivo in hkrati strašljivo je dejstvo, da lahko pri ljudeh s to motnjo izgubo zavesti sprožijo nenadni zvočni dražljaji, denimo glasno zvonenje telefona ali jutranja budilka.
Nekateri bolniki pred omedlevico občutijo opozorilne znake, kot so zamegljen vid, vrtoglavica, šibkost ali močno razbijanje srca. V hujših primerih lahko motnja povzroči napade, ki spominjajo na epileptične, pri dojenčkih pa se simptomi lahko pojavijo že v prvih tednih življenja. Vendar pa je najbolj nevarna oblika tista, ki ne kaže nobenih simptomov. Mnogi ljudje sploh ne vedo, da imajo to motnjo, dokler je ne odkrijejo naključno med rutinskim pregledom EKG ali genetskim testiranjem zaradi družinske anamneze.
Če se srčni ritem po epizodi ne vrne v normalno stanje hitro, grozi nevarnost ventrikularne fibrilacije. Pri tem stanju spodnji srčni prekati le drhtijo in ne črpajo krvi, kar vodi v poškodbe možganov in smrt, če oseba ne prejme takojšnje pomoči z defibrilatorjem. Prav LQTS je pogosto krivec za nenadne in nepojasnjene smrti mladih, navidezno zdravih ljudi. Zato zdravniki svetujejo takojšen pregled, če doživite nepojasnjeno omedlevico ali če ima kdo v vaši ožji družini potrjeno diagnozo tega sindroma.












