Je človeštvo pripravljeno na življenje brez roka trajanja? Odgovori vas bodo presenetili

Za.B.
13.01.2026 18:02

Medtem ko eni zagovarjajo naravni cikel življenja, drugi v staranju vidijo le napako v sistemu, ki jo je treba odpraviti. Kje je meja med znanostjo in etiko?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Se je staranju mogoče izogniti?
Profimedia

Želja po večni mladosti je stara toliko kot človeštvo samo. Od mitoloških iskanj eliksirja življenja do sodobnih kozmetičnih posegov, ljudje smo od nekdaj iskali načine, kako ustaviti neizprosno tekanje biološke ure. A če smo se v preteklosti zanašali na vraže in upanje, danes na vrata trka znanost z vprašanjem, ki se sliši skorajda heretično: Ali je smrt res nujna?

V zadnjih letih se v znanstvenih in filozofskih krogih vse pogosteje pojavlja radikalna ideja, da staranje ni neizogiben naravni proces, temveč tehnična težava – biološka napaka, ki jo je mogoče popraviti ali vsaj drastično upočasniti. Ta razprava je osrednja tema nove epizode serije Doha Debates, kjer so soočili mnenja o tem, ali bi morali aktivno posegati v dolžino človeškega življenja onkraj trenutnih meja.

Bolezen ali naravni cikel?

Osrednja dilema, ki deli strokovno in laično javnost, je definicija samega staranja. Tradicionalni pogled nanj gleda kot na naravno fazo življenja, ki prinaša modrost, zrelost in na koncu neizogiben zaključek, ki omogoča prostor novim generacijam. Nasproti temu pa stoji transhumanistični pogled, ki na staranje gleda kot na skupek patoloških procesov – vnetij, propadanja celic in odpovedovanja organov – ki bi jih morali zdraviti enako kot katerokoli drugo bolezen.

Kot v svoji analizi te pereče tematike poroča medijska hiša Al Jazeera, se debata ne vrti zgolj okoli vprašanja, ali je to mogoče storiti, temveč predvsem, ali bi to sploh morali storiti. Zagovorniki podaljševanja življenja trdijo, da je dolžnost človeštva zmanjšati trpljenje in preprečiti smrt, če je to le mogoče. Kritiki pa opozarjajo na nevarnosti, ki bi jih takšen svet prinesel: od prenaseljenosti do še večjega prepada med bogatimi, ki bi si lahko privoščili "večno" življenje, in revnimi, ki bi ostali prepuščeni naravnemu propadanju.

Etične dileme prihodnosti

Tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo. Gensko inženirstvo, nanotehnologija in umetna inteligenca obljubljajo preboje, ki so se še pred desetletjem zdeli kot znanstvena fantastika. Vendar pa z vsakim korakom bližje premagovanju smrti stopamo tudi korak bližje k redefiniranju tega, kaj sploh pomeni biti človek. Če odstranimo smrt, ali s tem odstranimo tudi tisto nujnost, ki daje našemu življenju smisel in nas sili, da izkoristimo vsak trenutek?

Razprava ostaja odprta, dejstvo pa je, da se meje mogočega premikajo. Morda leta 2026 še ne bomo imeli tablete za nesmrtnost, a pogovor o tem ni več tabu. Človeštvo stoji na razpotju, kjer se bo moralo odločiti, ali bomo spoštovali naravne zakone ali pa bomo poskusili na novo napisati pravila igre, ki veljajo že od nastanka življenja na Zemlji.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta