Bojan Tomažič
Eksorcizem v latinščini pomeni izganjati hudega duha. Da gre za nalogo Cerkve, da pomaga ljudem in jih osvobodi zla, pojasni Marijan Veternik, župnik v Žičah. "To je delal že Jezus, v evangelijih na številnih mestih piše, kako je osvobajal ljudi zla." Sedemnajst let je uradni eksorcist mariborske škofije. "Jezus je dal to nalogo apostolom, apostoli so to prenesli škofom, škofje pa lahko to podelijo kateremu od duhovnikov." On jo je sprejel, ker so ga mejne stvari zmerom zanimale. Zdaj to počne. Izganja hudiča, a ne pove števila primerov, ker noče delati reklame za hudega duha, od pet do deset odstotkov tistih, ki pridejo k njemu, je obsedenih. Nad preostalimi ima zlo moč in potrebujejo molitev za osvoboditev. Tudi psihične bolnike pripeljejo k njemu, a jih napoti k zdravnikom.
Sem se bal, da bi lahko pred tem pogovorom šlo kaj narobe. No, vse res ni teklo gladko, a pri meni se tako in tako vsaj majhne ovire zmerom pojavljajo. Ste tudi vi opazili, da je šlo kaj narobe?
(Najprej nasmeh, potem resno.) Zlo vedno vpliva na človeka, skuša vsakemu škodovati. Če nisi dobro zaščiten ali če odpiraš kakšna druga vrata, kjer lahko vstopi, si lahko hitro žrtev.
Ljudje imamo pogosto na jeziku besede Bog nam pomagaj, najdemo pa tudi hudiča v določenih frazah. Prekleti hudič in podobno, rečemo. Ali s temi besedami, pogosto izrečenimi mimogrede, lahko kaj izzovemo?
Preklinjati pomeni klicanje hudiča na nekoga in to je nevarno. Hudič ni tak kot Sveti duh, ki čaka na našo prošnjo in privolitev, ampak preži, kje bo lahko vdrl. Če nad nekoga prikličemo prekletstvo, ga lahko damo voditi hudiču.
Po zraku so leteli različni predmeti
V vasi pri Mariboru so pred nekaj desetletji po zraku leteli predmeti, ljudje so bili prestrašeni. Takrat so časopisi pisali, da gre za poltergeiste.
Se spomnim, le da se takrat še nisem ukvarjal s tem. Sem pa kasneje imel podobne primere. Laiki rečejo, da je bil poltergeist, ampak je navadno v ozadju kakšen greh, kakšen umor, sovraštvo, nasilje, neodpuščanje. Ko pride do takšnih nagajanj, gre v večini primerov za splave. Abortirani otroci se "obesijo" na družino, na ženo in moža in povzročajo probleme.
Tam so, kolikor se spomnim, potem duhovniki očistili prostor.
Ne, ne gre tako lahko. Bolj kot prostori so pomembne osebe. V 95 odstotkih je vzrok v ljudeh, ki tam živijo, in ne v prostoru. Žena in mož morata opraviti dobro spoved. Ker splav je umor in še hujša zadeva je, ne samo pri načrtovanih splavih, ampak tudi pri splavih, ki so narejeni zaradi abortivnih sredstev, kot so spirala, obročki, hormonske kontracepcije in podobno. Po dobri spovedi morajo vsi začeti živeti kot kristjani, dati morajo za mašo za splavljenega otroka. Pri maši naj dajo temu otroku ime in prosijo Jezusa, naj prekine negativni vpliv teh otrok na življenje. In je zadeva rešena. Potem ni več nobenih težav, to lahko iz izkustev povem, stvari so doslej vedno delovale. Zakrament spovedi ima najpomembnejšo vlogo in maša ima veliko vlogo, čeprav je otrok ne potrebuje, ker smo prepričani, da je pri Bogu; potrebuje jo družina, da se prekine negativni vpliv na njihovo življenje. V petih odstotkih, ko se izkaže, da se je v preteklosti kaj hudega ali grešnega tam dogajalo in se zlo manifestira, sta potrebna blagoslov prostora in spreobrnjenje teh ljudi, da se odločijo za Jezusa.
Kako je videti izganjanje hudiča?
Človek pride k meni, se z njim pogovorim, zelo pomembno je odkriti vstopno mesto, kjer je hudič vstopil. Pet vstopnih mest je. Če so starši naredili veliki greh in se ga niso spovedali, imajo potomci lahko težave, ki so lahko psihične narave, telesne ali duhovne. Če bi ljudje to vedeli, bi, sem prepričan, redno hodili k spovedi. Marsikaterega zla bi se rešili in ne bi jim bilo treba stati v čakalnici in čakati razne specialiste. Drugo vstopno mesto so notranje rane, najhujša je, če otrok ni bil ljubljen. Tak občutek lahko povzroči tudi prezgodnje dajanje otroka v jasli, instinkt mu pravi, da sta ga starša zavrgla. Če ni bil sprejet, ni sposoben ljubezni, hitro lahko postane alkoholik ali drogeraš. Tretje vstopno mesto so naši osebni grehi, največ je splavov, abortusov. Podobno je z življenjem v zunajzakonski skupnosti, ki je življenje v stalnem grehu. Je tako, kot da bi živel v prostoru, kjer je polno virusov in bakterij, in ni hudič, da ne boš nečesa pokasiral. Stanje greha pušča posledice, ki se pojavijo v odnosu med partnerjema in v odnosu do otrok, pride do psihičnih in duhovnih težav, do težav v odnosu in tako dalje. Sovraštva brez odpuščanja je danes tudi veliko. Četrto vstopno mesto so satanistične prakse. Danes ljudje hodijo od bioenergetikov do vedeževalcev, radiestezistov, k ljudem, ki se ukvarjajo z okultnim, s črno in belo magijo, s klicanjem duhov in tako dalje. Alternativna medicina je zapeljiva zadeva, ki veliko obljublja, a ne ozdravi in naivni ljudje ji nasedajo. Peto vstopno mesto je oddaljenost od Jezusa. Človek, ki ne živi zakramentov ali ne hodi k maši, spovedi, obhajilu, je bolj dovzeten, da postane žrtev hudiča.
Zdravljenje ljudi z uradno medicino pa je dobro?
Uradna medicina je v redu vse do tam, ko ni v krempljih farmacije. Zlo je zelo prefinjeno in lahko deluje v vseh legalnih uradnih zadevah. Danes se je žal medicina spridila in se dala v roke farmacije, ki zdaj vse te stvari vodi. Veva, da je zadaj denar. V alternativni medicini pa je še hujša sprevrženost. Tam se lobiji še bolj dajejo in ljudi prinašajo naokoli. Ljudje so se zakreditirali in dali vse premoženje, a je bilo samo slabše, šarlatanov je zelo veliko. Razumem človeka v stiski, vendar pravim, da je tudi takrat treba uporabljati pamet. Ne smemo se prepustiti vsakemu bluzerju.
Kako teče naprej vaša diagnostika?
Potem ko ugotovim, kaj je človek počel, delal v življenju, kako živi, ali versko živi, kakšen je njegov odnos do Jezusa, je potrebna dobra spoved. Če je človek notranje ranjen, je potrebna molitev za notranje zdravljenje, če je bil pri kakšnih šarlatanih, je potrebna molitev za notranje osvobajanje vpliva tega zla, potem spoved, redni obisk maše, obhajilo in da to življenje živi. Če se po obdobju, ki mu ga dam, stvar ne izboljša, pomeni, da je potrebna molitev eksorcizma. To je posebna molitev, ki jo jaz molim, tako imenovana molitev Cerkve, stara molitev, ki ukazuje hudemu duhu, naj človeka zapusti. Če je obseden, to je najhujša oblika, se pojavijo zunanji znaki, manifestacija zla, in je treba tako dolgo moliti, da hudič mora popustiti in oditi iz človeka.
Raje delam reklamo Jezusu
Kaj vse se dogaja z obsedenim?
Marsikaj, a o tem ne govorim, ker potem bi delal reklamo za hudiča, raje delam reklamo za Jezusa.
Je tako, kot vidimo v filmih o izganjanju hudiča?
Je tako, tudi take stvari doživim. Doživljamo neverjetno moč, govorjenje v neznanih jezikih, kričanje, agresija je, ki človeka lahko tudi ubije. Včasih trije ali štirje komaj koga zadržijo, tako moč ima.
Ali je zmerom efekt, ko izgovorite molitev za izgon?
Molitev je diagnostika in terapija, hudič na to molitev navadno reagira. Efekt je vedno, če se je človeka polastil. Seveda nisem jaz tisti, ki izganja, ampak to naredi Jezus, jaz sem samo orodje v njegovih rokah. Če katerega ne osvobodim, je to Jezusova odločitev.
Je vašo uslugo treba plačati?
Ne.
Povsod po svetu so eksorcisti
Vi ste se na to delo pripravljali, se ga učili, kajne?
Hodil sem se v tujino izobraževat, bil sem na mnogih seminarjih. Mejne zadeve so me zanimale od študija naprej. Sem veliko bral in se zanimal.
Ali tako delajo izganjalci tudi v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in drugod?
Seveda, povsod so eksorcisti. Sestajamo se, vsaki dve leti imamo svetovno srečanje, tristo, štiristo eksorcistov se zbere. Imamo predavanja, slišimo izkušnje enega in drugega.
Ugotavljate, da je vsako leto več delovanja hudiča?
Ja, ker se ljudje oddaljujejo od Boga in si izbirajo malike. Ti maliki so navadno hudiči. Tako da nam dela ne bo zmanjkalo.
Hitri tempo življenja nas dela ranljive in materializem spodbuja materialne želje. Ta sistem hudiču gotovo vsak dan riše nasmeh na usta.
Človek so telo, duša in duh, poleg tega, da sta telo in psiha lahko ranjena, je lahko ranjen tudi duh. Mi, teologi, se ukvarjamo z duhom. Današnji tempo seveda vpliva na vse to, še bolj pa to, da se je človek oddaljil od Boga. Ker mi smo ustvarjeni za njega, naša sreča je, da bomo enkrat pri njem, če se od njega oddaljujem, ga črtam iz svojega življenja, sem črtal svojo podstat, tisto, kar naj bi me osrečevalo. Če živim, kot da Boga ni, pride drugi bog. Malik. Materializem, razvratno življenje, droge, alkohol, deloholiki, odvisnost od sodobne tehnologije, ki človeka oddaljuje od drugih ljudi, od moža, žene in otrok, brezosebni odnosi in podobno so maliki, ki jim mnogi služijo. So nadomestki za Boga, mislimo, da bomo z njimi srečni, vendar ni tako, malik zasužnji človeka, zasužnji mu življenje, na koncu ga dotolče. Ne prinaša odrešenja, ker je malik. Odreši nas lahko le Jezus.
Kako je z neverujočimi in tistimi, ki niso krščanske, katoliške vere? Kdo tam izganja hudiča?
Treba je dobro ločiti, kaj je vera in kaj religija. Pri religiji gre vedno za to, kako naj človek pride do Boga. Človek poskuša s svojo pametjo, metodami, meditacijami, mantrami priti do njega. Pri veri, kot je krščanstvo, je drugače, tam je Bog prišel človeku naproti, prišel je človeka iskat, v Jezusu Kristusu se nam je razodel, razkril. In meni ni treba nič drugega kot sprejeti Jezusa in mu slediti. Ni potrebna nobena metoda, da bi prišel do Boga. Pri religijah se človek muči, ker ima samo razum, ni božjega razodetja, lahko tudi zaide, zato so stranpoti. Pri krščanstvu, ki je vera, fides, kar pomeni zaupati, zaupam tistemu, ki se je prišel k meni razkrit in razodet. In zato pravim, da je samo ena vera, ki me odreši, to je vera v Jezusa Kristusa. Ker se je On edini prišel razodet, da nas odreši. Pri drugih religijah odrešenja, tega, da bi Bog stopil v človeško družbo, ni bilo. Seveda pa Bog ljubi vse ljudi, vse nas je ustvaril, in če bo kdo druge religije živel po svoji veri in delal dobro, bo tudi on prišel v večno življenje, vendar ne preko svojih bogov, ki so navadni ljudje, ampak prek Božjega sina Jezusa Kristusa. Na koncu življenja teh ljudi bo tudi on za njih odrešenik.
Za naše izvoljene politike se pogosto izkaže, da so zbor negativcev. Je tam tudi hudič na delu?
Tudi tam je leglo. Demokracija in vse te zadeve so načeloma dobre, ampak hudič je v tem, da človek lahko to zlorabi. Naši politik demokracijo zlorabljajo za svoje interese, za svoje žepe in podobno. To je zlo, zato je treba voliti poštene ljudi in ne lumpe.
Bog nas ne bo uničil
Kakšno prihodnost slutite? Kaj se nam obeta?
Nisem napovedovalec prihodnosti. In tudi ne želim biti. Kot kristjan, katoličan, duhovnik sem optimist, imam upanje, da človeške zgodovine ne vodi samo človeška zloba, ampak je v ozadju Božje delo. V ozadju je Bog, ki nas po naših številnih kozlarijah uči, da je treba marsikaj spremeniti, spreobračanje k njemu je potrebno, da bomo imeli lepšo prihodnost. Koliko mu prisluhnemo, je drugo vprašanje. Jaz pravim, da Bog naše zgodovine ni preklel in je tudi ne bo uničil. Če bo prihodnost uničena, si jo bomo uničili ljudje sami. Bog nam želi samo dobro, in če bi se ga oklenili, sprejeli evangelij in po njem živeli, bi lahko imeli tu raj. Žal pa ...
Zdaj je tu raj samo za nekatere.
Ja, ampak je hudičev. To ni pravi raj, ker mora tisti, ki ima denar, trepetati zanj in zase.
Ljudje so vse bolj apatični. Že v otrocih je veliko destruktivnega. Mnogi igračo, ki jo dobijo v roko, takoj demolirajo. Če je od koga drugega, še toliko prej. Od kod pri malih toliko agresije?
Izhajajo iz družin, v katerih so stvari tako reševali. Če je bilo samo nasilje, bo otrok z nasiljem to reševal, če vidi ljubezen, se bo odzval z ljubeznijo.
Spoštovanje, človečnost in ljubezen bledijo.
Človek je toliko okužen z zlom, da tega velikokrat ni sposoben niti opaziti. Apostol Pavel je rekel, da bi rad delal dobro, a mu vedno ne uspeva. In da dela večkrat zlo. To piše v Svetem pismu. Svetnik je to pri sebi čutil, kako ne bi ljudje.
