Beli kruh je že leta na "črni listi" nutricionistov, vendar nove ugotovitve kažejo, da v pekarnah obstaja še bolj problematična izbira. Če mislite, da z rogljičkom ali drugim lisnatim pecivom izbirate manjše zlo, se morda motite – vaša trebušna slinavka namreč plačuje visoko ceno.
Strokovnjaki opozarjajo, da danes beli kruh ni več največji sovražnik krvnega sladkorja in inzulina. Veliko večje tveganje predstavlja lisnato testo – navadno ali polnjeno. Kombinacija rafinirane bele moke in industrijskih maščob, pogosto tudi transmaščob (margarine), ustvarja prehransko bombo, ki močno obremeni presnovo.
Ko zaužijemo lisnato pecivo, pride do hitrega dviga krvnega sladkorja. Trebušna slinavka mora sprostiti velike količine inzulina, da ga uravna. Takšni ponavljajoči se »inzulinski sunki« lahko dolgoročno prispevajo k razvoju inzulinske rezistence. Za razliko od preprostega kruha, ki običajno vsebuje moko, vodo, kvas in sol, lisnato pecivo vsebuje več maščob, aditivov in sredstev za podaljšanje svežine. Visoka vsebnost maščob se hitro kopiči okoli notranjih organov, padec sladkorja v krvi nekaj ur po obroku pa povzroči utrujenost, razdražljivost in slabšo koncentracijo.
Nutricionisti svetujejo zmernost. Pecivo iz listnatega testa naj ne bi bilo na jedilniku več kot enkrat na deset dni, saj redno uživanje pomeni kronično obremenjevanje trebušne slinavke in presnove. Namesto tega priporočajo polnovredne izdelke iz polnozrnate moke, obroke z več vlakninami in zdravimi maščobami ter manj industrijsko predelanih pekovskih izdelkov.
