Barbara Gavez Volčjak
Za katera opravila v okrasnem vrtu je najbolj primeren čas v začetku jeseni in kako se jih lotimo, da bo delo čim bolj uspešno, smo vprašali Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husića, univ. dipl. inž. agr. Nanizal je številne nasvete, ki jih lahko upoštevate, da bodo vaše rastline spomladi znova zasijale.
Ali je september še primeren čas za sajenje na okrasnem vrtu in katere rastline je priporočljivo saditi v tem obdobju?
"September je dober čas za sajenje okrasnih rastlin oziroma ustvarjanje okrasnih zasaditev. Gre predvsem za trajnice, saj smo v jesenskem delu leta. Te rastline kupimo vlončene in jih načeloma lahko sadimo celo leto, a bo veliko večja verjetnost, da preživijo in se dobro ukoreninijo, če jih posadimo v zgodnjejesenskem času, ko je zemlja topla in dovolj vlažna zaradi rednih padavin. Da jim pomagamo pri ukorenitvi in močno pospešimo rast koreninskega sistema, jih že pred sajenjem in takoj po sajenju zalijemo s kombinacijo simbiotskih bakterij in rdečih morskih alg."
Kako jeseni pripravimo trato na zimo – kdaj jo zadnjič pokosimo, pognojimo in ali je priporočljivo tudi prezračevanje?
"Po letošnjem vročem poletju si moramo številni vzeti čas za našo trato. Brez namakalnega sistema je v precej slabem stanju. V septembru počakamo na nekaj dni dežja in jo pognojimo z gnojilom, ki vsebuje počasi sproščujoč dušik ter druga hranila in mikrohranila. Prav tako jo pokosimo, a ne nižje od pet centimetrov.
Če v septembru vidimo, da je trata res v slabem stanju, jo poškropimo ali zalijemo s pripravkom, ki vsebuje morske alge, aminokisline in mikrohranila, ter ji tako pomagamo pri vnovičnem zagonu in pospešimo njeno okrevanje.
Prezračevanje je priporočljivo šele po nekaj košnjah, ko si je trata lepo opomogla in spet lepo, enakomerno raste. To bomo izvedli le tam, kjer je bila intenzivno gažena ali imamo težka, glinena tla. Ne pozabimo nastale luknje na takšnih tleh napolniti s kremenčevimi peski.
V prihodnjih letih so napovedani vročinski valovi in dolgotrajne suše. Zato je za trato in okrasne rastline pomembno, da imajo obsežen in globok koreninski sistem. To pa dosežemo s spomladanskim in jesenskim tretiranjem z omenjeno kombinacijo simbiotskih bakterij in rdečih morskih alg.
Zadnjo košnjo opravimo pred zmrzaljo. Ne kosimo prenizko, raje na višino vsaj pet centimetrov."
Kaj storimo z odpadlim listjem? Ga moramo s trate in gredic odstraniti ali ga lahko koristno uporabimo na vrtu?
"Letos je zaradi suše listje odpadalo že v poletnem času. Vedno ga pograbimo s trate, saj jo plast listja duši in trava začne propadati. Neokuženo listje dodamo na kompost ali uporabimo kot zastirko okoli okrasnih rastlin ali na zelenjavnem vrtu."
Katere okrasne rastline brez težav prezimijo na prostem in katere potrebujejo dodatno zaščito pred mrazom? Kako pravilno zaščitimo občutljive rastline pred zmrzaljo, vetrom in snegom ter kateri materiali so za to najprimernejši?
"Trajnic je na tisoče. Odvisno je tudi, kje živimo in kakšne temperature lahko pričakujemo. Zato si o lastnostih posamezne trajnice vedno preberemo ali o tem povprašamo v vrtnariji.
Vsaka rastlina lahko pomrzne in dobra zaščita je neprepišna lega, visoka živa meja deluje kot zaščita pred vetrom. Če se pojavijo nizke temperature v spomladanskem času, ko so rastline že olistane, pa jih preventivno škropimo z aminokislinskim pripravkom.
Materiali, ki se uporabljajo kot zaščita pred zmrzaljo, so zimska koprena, juta. Načeloma postavimo količke, tunel čez rastlino in na to napnemo material. Ne pokrivamo direktno po rastlini, ker se material napoji z vlago in primrzne na rastlino, to pa povzroča poškodbe."
Kako na prezimovanje pripravimo okrasne rastline v loncih in koritih, ki ostanejo čez zimo na terasi ali balkonu?
"Če so te rastline pod streho, potem ne bi smelo biti težav s prezimovanjem. Zime so zadnja leta zelo mile in nizke temperature so le kratek čas, in še to bolj na začetku pomladi. Vedno pa lahko lonce postavimo na podstavek iz stirodurja ali stiroporja. Obenem lonce na debelo ovijemo z juto ali zimsko agrokopreno, na vrh substrata pa dodamo organsko zastirko. Vedno se potrudimo ohraniti cele in žive korenine ter glavna debla, stebla, poganjke."
Katera jesenska opravila na okrasnem vrtu so najpomembnejša, da bodo rastline spomladi zdrave in bo vrt hitro znova zaživel?
"Ob koncu poletja in na začetku jeseni moramo poskrbeti za regeneracijo po suši. Celoten vrt, od trate, trajnic, okrasnih grmovnic ter drevnin in seveda vse do sadovnjaka ter zelenjavnega vrta, škropimo ali zalivamo z morskimi algami, aminokislinami. Tako okrepimo in pospešimo novo rast rastlin. Da bo vrt dobro prezimil, na zelenjavnem in tudi okrasnem vrtu uporabljamo zastirko. Z uporabo organske zastirke ohranjamo vlago in toploto v tleh, kar je pomembno v jesenskem času. Obenem pa preprečujemo vetrno in vodno erozijo, kar pomeni izpiranje hranil, vode, sušenje vrhnje plasti zemlje …
V jesenskem času uporabljamo gnojilo z več kalija in malo ali nič dušika. Tako okrepimo koreninski sistem rastlin in nadzemni del, ki je bolj odporen proti nizkim temperaturam."
Nekatere rastline naredijo vrt privlačen tudi pozno jeseni in pozimi, saj imajo barvite liste ali izrazito lubje, še posebno atraktivne pa so zimzelene rastline.
Z žarečim jesenskim okrasjem denimo popestrijo okolico parocija, rdeči hrast, javorji, dreni, ginko ali ruj.
Posebno zanimivo lubje imajo na primer Davidov javor, sivi javor, himalajska breza, amurski plutovinar ali tibetanska češnja.
Med zimzelenimi rastlinami je poleg iglavcev zanimiva fotinija (Photinia × fraseri), zimzelen grm pokončne rasti, ki navadno v višino zraste 1,5–3 m. Glavna značilnost fotinije so svetleči listi, ki so kot mladi obarvani rdeče, nato pa njihova barva preko bakrene sčasoma prehaja v zeleno. Vse naštete rastline si lahko ogledate na spletnih straneh Arboretuma Volčji Potok.
