Predstavljajte si, da zabava traja in traja, sonce pa kar noče zaiti. Prebivalci mesta Utqiaġvik na Aljaski so namreč v nedeljo ob 2.57 po lokalnem času dočakali zadnji sončni vzhod v tej sezoni. Zlata krogla je za slabo uro zdrsnila pod obzorje, nato pa se je znova dvignila in tam bo ostala kar 84 zaporednih dni. Naslednji sončni zahod bodo domačini namreč videli šele 2. avgusta.
Ta vsakoletni naravni pojav strokovnjaki imenujejo polnočno sonce ali polarni dan. Kot poroča britanski Daily Mail, pojav nastane zaradi nagiba Zemljine osi. Med kroženjem našega planeta okoli sonca je namreč severni pol nagnjen neposredno proti soncu. To pomeni, da bi kamera, usmerjena v nebo, posnela sonce, ki kroži nad glavami, namesto da bi vzšlo na vzhodu in zašlo na zahodu. Aljaska je edina ameriška zvezna država, ki doživi ta pojav, poznajo pa ga tudi v delih Kanade, Grenlandije, Islandije, Norveške, Finske, Švedske in Rusije.
Sneg in mraz tudi sredi največjega poletja
Čeprav sončni žarki mesto s približno 4500 prebivalci neprestano obsevajo, to še ne pomeni, da ljudje naokoli skačejo v kratkih rokavih. V Utqiaġviku ostaja precej hladno tudi med obdobjem polnočnega sonca. Julij velja za najtoplejši mesec v regiji, a zgodovinsko najvišje temperature redko presežejo deset stopinj Celzija. Včasih se živo srebro povzpne nekoliko višje, a prebivalce veliko pogosteje preseneti sneženje, ki se lahko nadaljuje skozi vse poletne mesece. Lani so tako snežinke zabeležili kar sedem dni v juniju.
Zimska tema prinaša popolno nasprotje
Ko se bo 84-dnevno obdobje polnočnega sonca izteklo, mesto še ne bo takoj padlo v popolno temo. Vse do konca septembra bo sonce le za kratek čas zdrsnilo pod obzorje, kar pomeni, da bodo noči spominjale na podaljšan mrak. Seveda pa ima narava na skrajnem severu tudi svojo temno plat. Pozimi Utqiaġvik in okoliška mesta v arktičnem krogu doživijo popolno nasprotje. Takrat se potopijo v temo za 64 zaporednih dni. To obdobje se začne z zadnjim sončnim zahodom sredi novembra in traja vse do konca januarja, ko sonce končno spet sramežljivo pokuka nad obzorje.
