Devetintridesetletna Jayme Stephen iz Škotske živi s sladkorno boleznijo tipa 1 že od svojega sedmega leta. Ko je nedavno v domači hiši bosa stopila na pasji briket, si ni mislila, da bo ta dogodek sprožil niz življenjsko ogrožajočih zapletov. Nekaj dni po tem, ko je na podplatu opazila manjšo vdolbino od pasje hrane, je začutila neznosne bolečine. Njeno stopalo je zateklo na trikratno velikost prvotnega obsega.
Zdravniki so hitro ugotovili, da se v njenem telesu pospešeno širi sepsa. Z reševalnim vozilom so jo prepeljali v bolnišnico v Aberdeenu, kjer je v petih dneh prestala tri zahtevne operacije. Britanski BBC poroča, da so kirurgi najprej odstranili odmrlo tkivo, nato pa so ob pregledu živcev ugotovili nepopravljivo škodo. Okužba se je širila tako hitro, da so ji morali zdravniki v manj kot eni uri po odločitvi odrezati desno nogo.
Hitro širjenje nevarne okužbe
"Ko sem se po drugi operaciji zbudila, sem še pred besedami kirurga vedela, kaj sledi. Vprašala sem ga, ali mi bodo odrezali nogo, in odgovoril je pritrdilno. Šlo je za vprašanje preživetja," se spominja Jayme. Sladkorna bolezen močno poveča tveganje za amputacije spodnjih okončin pri odraslih, saj previsoka raven glukoze v krvi poškoduje ožilje in živce, kar bolnikom zmanjša občutek za bolečino v stopalih. Jayme je prve znake izgube občutka v nogah opazila že pred desetimi leti, a do usodnega tedna s sepso ni imela resnejših težav.
Po amputaciji se Jayme privaja na življenje na invalidskem vozičku. Čeprav se je vrsto let borila s hudo tesnobo in strahom pred zunanjim svetom, ji je preživeta preizkušnja prinesla novo življenjsko moč. Odločila se je, da ne bo obupala. Že pred nesrečo je oboževala aktivnosti v naravi, kot sta vožnja s kanujem in kajakom. Zato si je po operaciji kupila nov kanu in se aktivno pripravlja na vrnitev na divje vode.
