
Izrael je v sredo ob uradnem obisku zunanjega ministra Gideona Sara odprl veleposlaništvo v Sloveniji. Sar je z gostiteljem, zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem, govoril o krepitvi sodelovanja, na poslovnem forumu so se srečali slovenski in izraelski gospodarstveniki. Obisk so spremljali protesti zaradi izraelskega ravnanja s Palestinci.
Kajzer je odprtje veleposlaništva označil za pomemben mejnik in poudaril, da bo stalna diplomatska prisotnost okrepila politični dialog ter odprla nove priložnosti za gospodarstvo, naložbe, znanost, tehnologijo in kulturo. Sar je pred tem na novinarski konferenci odprtje veleposlaništva v Ljubljani označil za zgodovinski dan.
Protest
Sredine proteste v Ljubljani, ki so spremljali srečanje zunanjega ministra Izraela Sara s slovenskim kolegom Tonetom Kajzerjem in odprtje izraelskega veleposlaništva na Dimičevi ulici, je predsednik vlade Janša na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju komentiral z besedami, da je "to en tak refleks levičarskega antisemitizma, ki je v porastu, v Sloveniji pa je zabeljen še s provizijami od opranega iranskega denarja v času leve vlade".
Domnevno pranje iranskega denarja v Sloveniji v času, ko je bil Iran pod mednarodnimi sankcijami, je Janša omenjal tudi na nedavnem Blejskem strateškem forumu, kjer je dejal, da bi bilo treba pojasniti ozadje dogajanja v zvezi s to afero.
Protestniki so v sredo med drugim kritizirali politiko slovenske vlade do Izraela in zahtevali prekinitev vsakršnega diplomatskega in gospodarskega sodelovanja s to državo.
Na to temo se je danes oglasila tudi evropska poslanka Romana Tomc. "Ko smo v predsedstvu EPP analizirali tedensko politično dogajanje v državah EU, sem kolege obvestila tudi o odprtju izraelskega veleposlaništva v Sloveniji. Bili so zelo presenečeni, da ga še nismo imeli. Slovenija je bila namreč ena redkih držav EU brez rezidenčnega izraelskega veleposlaništva," je sprva zapisala, nato pa nadaljevala v nekoliko bolj ostrem tonu.
"Skrajni čas je, da opustimo škodljivo in izključujočo feministično zunanjo politiko, vključno s posvajanjem opic v Afriki, ter da Slovenija tudi na zunanjepolitičnem področju znova postane resen in vpliven igralec. Ko je Janez Janša kot prvi predsednik vlade ene od držav EU odšel v Kijev, je tlakoval pot, po kateri so se za njim odpravili številni evropski voditelji. Tja se moramo vrniti. Med države, ki dajejo evropski politiki pečat in katerih glas spoštujejo in upoštevajo."








