V današnjem času se prehranjevalne navade med ljudmi močno razlikujejo. Nekateri prisegajo na izključno rastlinsko hrano, drugi se opredeljujejo kot vegetarijanci, spet tretji pa si krožnika brez sočnega kosa mesa ne znajo niti predstavljati. Trendi zdravega življenja nas pogosto prepričujejo, da je zmanjšanje vnosa živalskih proizvodov ključ do večne mladosti, vendar najnovejša dognanja znanstvenikov kažejo nekoliko drugačno sliko, ki bo marsikoga presenetila.
S staranjem se potrebe našega telesa drastično spreminjajo. Tisto, kar nam koristi v tridesetih, morda ni več optimalno, ko vstopimo v osmo ali deveto desetletje življenja. Ključnega pomena postane zagotavljanje zadostne količine vitaminov, mineralov in predvsem beljakovin. Prav ta vidik je pod drobnogled vzela obsežna kitajska raziskava o zdravem staranju, ki je kar dve desetletji spremljala navade več tisoč posameznikov.
Strokovnjaki so v raziskavo vključili več kot 5000 oseb, starejših od 80 let. Podatke so zbirali med letoma 1998 in 2018, rezultati pa so zamajali marsikatero prepričanje o prehrani starostnikov. Izkazalo se je namreč, da so imeli posamezniki, ki niso uživali mesa, manjšo verjetnost, da bodo dočakali častitljivih sto let, v primerjavi s tistimi, ki so meso redno uvrščali na svoj jedilnik.
Ključna razlika se pokaže v starosti
Čeprav so vegetarijanske diete v mlajših in srednjih letih pogosto povezane z manjšim tveganjem za srčne bolezni in debelost, se igra v visoki starosti očitno spremeni. Raziskava nakazuje, da lahko proizvodi živalskega izvora igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja pri zelo starih ljudeh. Razlog tiči predvsem v hranilih, ki so nujna za ohranjanje vitalnosti.
Živila, bogata s kakovostnimi beljakovinami, vitaminom D, vitaminom B12 in kalcijem, so nepogrešljiva za ohranjanje mišične mase in gostote kosti. Sadje in zelenjava sicer zagotavljata številne koristne snovi, vendar je vnos nekaterih specifičnih vitaminov, kot je B12, pri strogo veganski prehrani lahko precejšen izziv. To postane kritično prav v obdobju, ko se presnova in absorpcija hranil v telesu upočasnita.
Staranje s seboj prinaša naravno zmanjšanje porabe energije, slabši apetit ter postopno izgubo mišic in kostne gostote. Vse to povečuje tveganje za podhranjenost in splošno telesno šibkost. Zato strokovnjaki poudarjajo, da je adekvatan vnos beljakovin v zrelih letih ne le priporočljiv, temveč nujen za preživetje in kakovostno življenje.
Nevarnost pomanjkanja ključnih hranil
Rezultati študije so pokazali, da so starejše osebe, ki ne jedo mesa, v večjem tveganju za zdravstvene zaplete, ki vplivajo na njihovo dolgoživost, še posebej, če so že sicer podhranjene. Zanimiv je podatek, da so manjšo verjetnost za dočakanje sto let zabeležili predvsem pri izrazito vitkih oziroma suhih udeležencih raziskave. Pri tistih z normalno telesno težo konzumacija mesa ni predstavljala tako drastične razlike.
Vendar pa raziskava prinaša tudi dobro novico za tiste, ki mesa ne marajo, a uživajo druge živalske proizvode. Udeleženci, ki niso jedli mesa, so pa redno uživali mlečne izdelke, ribe ali jajca, niso imeli zmanjšanih možnosti za dolgo življenje. Njihova pričakovana življenjska doba je bila primerljiva s tistimi, ki jedo meso.
Zaključek znanstvenikov je, da zmerne količine živil živalskega izvora pomagajo preprečevati podhranjenost in ohranjati mišično maso. Starejši organizem zahteva skrbno načrtovan jedilnik, s katerim zmanjšamo tveganje za padce, zlome in splošno propadanje telesa.
