Strokovnjaki opozarjajo na pomembno razliko med običajnim uživanjem v hrani in nenadno, kompulzivno željo po določenih vrstah jedi. Slednja namreč lahko nakazuje na resne zdravstvene težave, poroča hrvaški portal Vecernji.hr.
Ko miza postane bojišče brez zavor
Demenca predstavlja velik strah za večino ljudi. Bolezen sega daleč onkraj preprostega pozabljanja imen, saj lahko temeljito spremeni človekovo osebnost in prehranjevanje. To še posebej velja za frontotemporalno demenco (FTD), ki predstavlja najpogostejšo obliko te bolezni pri osebah, mlajših od 65 let. Živčne celice v čelnem in senčnem režnju možganov utrpijo poškodbe, kar prekine ključne povezave. Ker ti predeli nadzorujejo naša čustva in vedenje, okvare prinašajo drastične posledice.
Bolniki v zgodnjih fazah običajno nimajo večjih težav s spominom. Namesto tega doživljajo postopne spremembe v vedenju. Nevrologi izpostavljajo prav neustavljivo željo po treh specifičnih vrstah hrane: sladki in mastni hrani ter ogljikovih hidratih. Te nenadne želje ne pomenijo pomanjkanja volje, temveč so neposredna posledica propadanja možganov, ki vpliva na centre za nadzor.
Spremembe, ki jih opazi le okolica
Osebe z vedenjsko obliko frontotemporalne demence pogosto ne morejo prenehati jesti nezdrave hrane ali celo izgubijo nadzor nad pitjem alkohola. Bolniki preprosto pozabijo na pravila lepega vedenja za mizo, izgubijo občutek za sitost in ne vedo več, kdaj morajo prenehati. Izguba samonadzora predstavlja enega glavnih simptomov te bolezni.
Največja težava pri postavljanju diagnoze tiči v tem, da se bolniki večinoma sploh ne zavedajo svojih simptomov. Spremembe v vedenju običajno prvi opazijo družinski člani. Ker bolnik pogosto zavrača zdravniško pomoč, to močno zavleče pravočasno ukrepanje. Frontotemporalna demencija običajno udari med 45. in 65. letom starosti.
Nenavadni izpadi in iskanje pomoči
Spremembe na jedilniku seveda niso edini pokazatelj bolezni. Zdravniki opozarjajo tudi na težave s koncentracijo in sprejemanjem odločitev. Oseba se lahko začne vesti družbeno neprimerno, daje grobe komentarje ali kaže znake agresije. Pogosto izgine tudi sposobnost razumevanja tujih čustev in motivacija za stvari, ki so bolnika včasih veselile.
Svetovna zdravstvena organizacija za zmanjšanje tveganja priporoča redno vadbo, izogibanje kajenju in zdravo prehrano. Če pri bližnjih opazite opisane simptome, zdravniki svetujejo čimprejšnji obisk ambulante.
