Življenje Tomaža Čuferja iz blejskega Humka se je v enem samem večeru povsem spremenilo. Dolga leta je veljal za izrazitega deloholika – tudi po osemnajst ur na dan je posvečal delu, projektom in razvoju podjetja. Nato pa je na predlanski božični večer sledil dogodek, ki ga je prisilil, da se je ustavil, piše Katja Božič v reviji Jana.
V delavnici ga je v trenutku nepazljivosti zgrabila freza za rezanje lubja in mu hudo poškodovala nogo. V nekaj sekundah, ki so se zdele kot večnost, se je, kot pravi sam, že sprijaznil z najhujšim. Misli so mu uhajale k družini, podjetju in vprašanju, ali je to njegov konec. A prav poznavanje stroja, ki ga je sam zasnoval, mu je omogočilo, da se je z zadnjimi močmi rešil.
Sledila sta dolga rehabilitacija in težko okrevanje. A še močnejša kot telesna izkušnja je bila psihična. V rešilcu je pod vplivom zdravil doživljal intenzivne prizore, ki jih danes opisuje kot preplet pekla in nebeškega miru.
Izkušnja bližine smrti mu je spremenila pogled na življenje. Danes dela manj, bolj premišljeno in predvsem z drugačnimi prioritetami. Kot pravi, se smrti ne boji več – bolj kot to pa ceni čas, ki ga ima.
Nadaljevanje Tomaževe zgodbe si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 31. marec 2026, ki vas čaka tudi v spletni Trafiki24.
