Naše največje obmorsko mesto sicer ne slovi kot turistično središče, a ima za obiskovalce na voljo številna presenečenja. Najbolje in tudi v največji meri so se v Kopru ohranili ostanki beneške kulture, ki je bila na tem območju prisotna kar petsto let, ko je to območje doživljalo tudi gospodarski in kulturni razcvet. Kulturni navdušenci si tako lahko ogledajo ostanke mestnega obzidja, utrdbo Bastion, številne palače in sakralne objekte, ki tvorijo mestno jedro. Na svoj račun pa pridejo tudi ljubitelji narave, zlasti na izletih v koprsko zaledje. Ogledajo si lahko številne slapove, dolino reke Rižane, jami pri Ospu in Podpeči, se povzpnejo na Slavnik ali grad Socerb.
Koprski zaliv, manjši del Tržaškega zaliva, najsevernejšega dela Jadranskega morja, je prepoznan kot ekološko pomembno območje in je dom kar 1800 različnim rastlinskim in živalskim vrstam. Tudi morska želva kareta in velika pliskavka (delfin) stalno naseljujeta naše morje. V zalivu je tudi posebno ekološko pomembno območje: rastišče pozejdonke. To morsko rastlino, ki spominja na travo, nekateri poimenujejo tudi morska trava. Raste samo na območju Sredozemskega morja in je eden izmed ključnih in najbolj krhkih ekosistemov v njem. Sprejema ogljikov dioksid (bolj uspešno kot gozdovi) in sprošča kisik, zato ji pravijo tudi pljuča Sredozemlja. Rastišča pozejdonke tudi zmanjšujejo erozijo, saj s svojim gibanjem upočasnjujejo valovanje in s tem delovanje morja na obalo. Poleg tega v rastiščih pozejdonke najdemo več vrst morskih bitij. Podmorski travnik pozejdonke v Žusterni je del evropskega omrežja Natura 2000 in edini v Sloveniji ter obenem najsevernejši v Sredozemlju. Označen je tudi kot ekološko pomembno območje in kot naravna vrednota državnega pomena.
Naravni rezervat Strunjanski klif
Biološka pestrost slovenskega morja se ohranja tudi zaradi zaprtja nekdanje obalne ceste med Izolo in Koprom, kjer na štirih kilometrih obale nastaja modri koridor. Eden najlepših razgledov po slovenski obali pa je nedvomno z 80 metrov visokega Strunjanskega klifa, najbolj zanimive točke Krajinskega parka Strunjan, na katerega meji Izola. Klif je skupaj s poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja razglašen za naravni rezervat. To je najdaljši odsek neokrnjene obale na celotni 130-kilometrski obalni liniji med Gradežem v Italiji in Savudrijo na Hrvaškem. Prepadne stene in prodnata obala ob vznožju klifa so v celoti prepuščeni naravnim procesom, kjer morje, dež in veter neutrudno preoblikujejo krušljive plasti kamnin in jim rišejo nove poteze.
Bogata tradicija solinarstva
V skrb za naravno dediščino sodi tudi ohranjanje solinarstva na slovenski obali. Piranske soline, nastale že v letu 804, so obsegale soline na območju današnje marine (Lucija, Portorož), manjše Strunjanske soline in večje Sečoveljske soline. Območji obeh ohranjenih solin sta danes krajinska parka. V krajinskem parku Strunjan vas čaka izjemen klif nad morjem, v Sečoveljskih solinah pa lahko z vodenimi ogledi in obiskom Muzeja solinarstva spoznate tradicionalno pridelavo soli. Ogledate si lahko, kako še danes poteka pridelava soli na Leri po tradicionalni, 700 let stari metodi in kako so nekoč tam prebivale solinarske družine. Ljubitelji ptic lahko odkrivajo številne vrste (preko 300 registriranih vrst), ki jih lahko opazujemo v pestrem prepletu različnih življenjskih okolij solin. Sečoveljske soline so zanimive v vseh letnih časih.
*Vir besedila: Slovenska turistična organizacija
