Evropski avtomobili postajajo iz leta v leto večji, kar po mnenju raziskovalcev vse bolj vpliva na prometno varnost, parkiranje in porabo energije. Organizaciji Transport & Environment (T&E) in Clean Cities v najnovejšem poročilu opozarjata, da bi lahko naraščajoče dimenzije vozil spodbudile uvedbo novih davkov in drugih omejitev za največje modele.
Raziskovalci pojav imenujejo "carspreading" oziroma postopno povečevanje dimenzij avtomobilov. Po njihovih podatkih so novi avtomobili v Evropi vsako leto v povprečju daljši za približno 1,2 centimetra in višji za okoli pol centimetra. Poleg tega rasteta tudi širina vozil ter višina sprednjega dela, kar pomeni, da sodobni avtomobili vse težje ustrezajo infrastrukturi, zasnovani pred desetletji.
Parkirišča postajajo premajhna
Najbolj očitna posledica je parkiranje. Parkirna mesta in mestne ulice niso sledili rasti avtomobilov. Če se bo trend nadaljeval, bi evropska mesta do leta 2040 lahko izgubila med 8,5 in 14 odstotkov uličnih parkirnih mest, saj bi bilo treba posamezna parkirna mesta razširiti in podaljšati.
To bi pomenilo več iskanja prostih mest, več prometnih zastojev ter manj prostora za pešce, kolesarje in druge uporabnike javnega prostora.
Večji avtomobili niso nujno varnejši
Študija opozarja tudi na vpliv večjih vozil na prometno varnost. Čeprav večja masa in višina lahko povečata občutek varnosti za potnike v vozilu, predstavljata večje tveganje za pešce in kolesarje.
Visok sprednji del SUV-jev in križancev ob trku pogosteje zadene zgornji del telesa, prsni koš ali glavo pešca, namesto da bi ga odbil na pokrov motorja. Posebej ranljivi so otroci, saj jih vozniki zaradi višjega pokrova motorja težje opazijo neposredno pred vozilom.
Po ocenah avtorjev bi lahko nadaljnje povečevanje vozil do leta 2040 povzročilo okoli 400 dodatnih smrtnih žrtev med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu na leto v primerjavi s scenarijem, v katerem bi se dimenzije vozil stabilizirale.
Večja poraba energije tudi pri električnih vozilih
Večji avtomobili pomenijo tudi večjo maso, slabšo aerodinamiko in višjo porabo energije, ne glede na vrsto pogona. Pri električnih SUV-jih to pomeni večje baterije, večjo porabo surovin in več električne energije.
Po izračunih raziskave bi lahko nadaljnja rast dimenzij električnih vozil do leta 2040 povzročila dodatno letno porabo približno 22,5 TWh električne energije po vsej Evropi.
So na obzorju novi davki?
Avtorji poročila zato predlagajo več ukrepov, s katerimi bi omejili rast dimenzij avtomobilov. Med predlogi so omejitev višine sprednjega pokrova motorja na 85 centimetrov, največja dovoljena širina vozila 192 centimetrov, višje parkirnine za večje avtomobile ter davki, vezani na velikost vozila. Predlagajo tudi, da bi državne subvencije za električna vozila namenjali predvsem manjšim modelom, krajšim od 4,2 metra.
Takšni ukrepi bi zagotovo sprožili burne razprave. SUV-ji ostajajo med najbolj priljubljenimi avtomobili zaradi višjega položaja za volanom, lažjega vstopanja v vozilo, prostornosti in občutka varnosti, proizvajalcem pa prinašajo tudi višje dobičke.
Kljub temu raziskovalci opozarjajo, da rast avtomobilov ne vpliva le na njihove lastnike, temveč spreminja tudi mestni prostor, prometno varnost in energetsko učinkovitost celotne družbe.
