V hladnejših mesecih se toplota iz ogrevanih prostorov izgublja tudi skozi zgornje dele stavbe. Če strop proti podstrešju ni ustrezno izoliran, lahko to pomeni večjo porabo energije in posledično višje stroške ogrevanja. Težava je še posebno izrazita pri starejših stanovanjskih hišah, saj nekoč ob gradnji toplotni zaščiti niso namenjali toliko pozornosti kot danes.
Vendar za izboljšanje energijske učinkovitosti ni vedno potrebna obsežna in draga prenova strehe. Kadar podstrešje ni ogrevano in na njem ne nameravamo urediti bivalnih prostorov, je pogosto bolj smiselno toplotno izolirati strop med zadnjo ogrevano etažo in podstrešjem. Tako preprečimo nepotrebno prehajanje toplote v prostor, ki ga ne uporabljamo za bivanje.
V Sloveniji zahteve glede energijske učinkovitosti stavb urejata predvsem Gradbeni zakon (GZ-1) in Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-3), ki se pri tehničnih rešitvah navezuje na pripadajočo tehnično smernico TSG-1-004: Učinkovita raba energije.
Predpisi določajo zahteve glede toplotne zaščite stavbnega ovoja, kamor sodijo tudi strehe in stropi proti neogrevanim prostorom. Pri novogradnjah in prenovah, za katere veljajo zahteve pravilnika, je treba zagotoviti predpisano energijsko učinkovitost in ustrezne toplotne lastnosti konstrukcijskih sklopov.
Izolacija brez večjih gradbenih posegov
Naknadna izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju je praviloma manj zahteven poseg kot celovita izolacija poševne strehe. Izolacijski material se položi na obstoječo stropno konstrukcijo, pri čemer je treba upoštevati njeno nosilnost, sestavo in stanje.
Na voljo so različni izolacijski materiali, med drugim mineralna volna, lesnovlaknene plošče, celulozna izolacija in plošče iz trdih izolacijskih pen. Izbira je odvisna od konstrukcije stropa, razpoložljive višine, želene toplotne zaščite in načina uporabe podstrešja.
Če podstrešje uporabljamo za shranjevanje predmetov, je pomembno, da tudi po izvedbi izolacije ostane pohodno. To lahko dosežemo z ustrezno nosilno podkonstrukcijo in pohodnimi ploščami ali z izolacijskimi sistemi, ki so zasnovani za takšno uporabo. Pri tem moramo paziti, da obremenitve ne poškodujejo izolacije in ne poslabšajo njenih toplotnih lastnosti.
Posebno pozornost zahtevajo tudi podstrešja, kjer se lahko občasno pojavlja vdor vlage ali snega skozi strešno kritino. Izolacijske materiale in zaključne sloje moramo izbrati glede na dejanske razmere, morebitne poškodbe strehe pa je treba odpraviti pred izvedbo izolacije.
Pomembna je tudi pravilna izvedba
Čeprav se zdi polaganje izolacije na podstrešni strop razmeroma preprosto, je treba pred začetkom del preveriti več podrobnosti. Ena najpomembnejših je zaščita pred prehajanjem vodne pare in kondenzacijo vlage v konstrukciji.
Nepravilno izbrana ali položena izolacija lahko povzroči nabiranje vlage, nastanek plesni in dolgoročno celo poškodbe lesenih delov konstrukcije. Zato je zlasti pri starejših hišah priporočljivo, da sestavo izolacijskega sklopa preveri strokovnjak.
Pomembna je tudi zrakotesnost. Topel in vlažen zrak lahko skozi netesne stike, preboje za instalacije ali slabo zaprte podstrešne odprtine prehaja v hladnejše dele konstrukcije. Posebno pozornost je zato treba nameniti stikom ob stenah, dimnikih in podstrešnih loputah.
Lahko izolacijo položimo sami?
Pri preprostih in dostopnih podstrešjih lahko določena dela opravijo tudi spretnejši domači mojstri. Sodobni izolacijski materiali so pogosto lahki in jih je mogoče prenesti tudi skozi ožje podstrešne odprtine ali po strmih stopnicah.
Vendar je treba pred samostojno izvedbo poznati ustrezno sestavo konstrukcije, zahteve glede požarne varnosti ter pravila za preprečevanje kondenzacije. Posebno previdni moramo biti pri lesenih stropih in starejših objektih, kjer sestava konstrukcije ni vedno znana.
Prednost nekaterih izolacijskih materialov z nizko toplotno prevodnostjo je, da lahko zahtevano toplotno zaščito dosežemo z manjšo debelino izolacijskega sloja. To je koristno predvsem na podstrešjih z omejeno višino, kjer želimo ohraniti dovolj prostora za gibanje ali shranjevanje.
Naložba, ki se pozna pri ogrevanju
Toplotna izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju je lahko eden stroškovno učinkovitejših ukrepov energijske prenove starejše hiše. Zmanjšuje toplotne izgube, prispeva k enakomernejši temperaturi v bivalnih prostorih in lahko izboljša občutek toplotnega ugodja. Kako hitro se naložba povrne, je odvisno od površine stropa, obstoječe izolacije, izbranega materiala, stroškov izvedbe in načina ogrevanja. Zato ni mogoče za vsako hišo vnaprej obljubiti enakega prihranka ali kratke vračilne dobe.
