Tomaž Ajd
"Sprva sem imel atelje v Mariboru, v Dežno sem se preselil leta 2000. Z ženo sva kupila manjši vikend in ga razširila v galerijo. Veliko znancev se je čudilo moji odločitvi. Pravili so, kaj boš s tem, kdo bo prišel v takšen odročen kraj, zakaj počneš neumnosti. Nisem jih poslušal in danes vidim, da sem imel prav. Ko sem razmišljal, kako bi privabil ljudi, me je prešinilo - do sem bomo naredili umetniško pot," o zamisli, ki je pripeljala do mednarodnega kiparsko-slikarskega simpozija Forma viva Makole, razlaga idejni oče prireditve, mariborski kipar Ivan Dvoršak. Po njegovi zamisli in po številnih posvetih so pobudniki in zagovorniki forme vive v že delujoči Galeriji Dvoršak v Dežnem pri Makolah 18. oktobra 2002 ustanovili Kulturno-umetniško društvo Forma viva Makole.
Začel je kot kovač
Galerija Dvoršak ponuja ogled stalne zbirke varjenih skulptur Ivana Dvoršaka. Umetnik v svojih delih upodablja predvsem literarne junake, precej je tudi podob iz živalskega sveta. Najraje dela z železom, čeprav je nekaj skulptur tudi iz kamna. "V mladih letih sem delal v kovačiji v Rušah, kjer sem spoznal delo kovačev, ki so znali narediti tudi umetniške izdelke. Takrat se je porodila želja po ustvarjanju, začel sem s svečniki, nadaljeval pa sem predvsem z ribami, podobo ribe sem med drugim postavil pred akvarijem v mariborskem parku," razlaga Dvoršak, ki je imel svojo prvo samostojno razstavo v Domu Danice Vogrinec v Mariboru. Sledile so razstave po vsej Sloveniji in tudi v tujini, vseh razstav je bilo skupaj več kot sto.
Začetki so bili težki
"Pri ustanovitvi društva so mi pomagali prijatelji umetniki iz vse Slovenije, največ žal že pokojni Janez Krajnc iz Ljubljane. Pridružili so se drugi predstavniki kulturnega in družbeno-političnega življenja. Uvodno prireditev je podprl tudi takratni župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar in zadeva je stekla," se začetkov spominja Dvoršak. Društvo je nato iz leta v leto pridobivalo članstvo in ugled. Njegove sekcije, kot so turistična, likovna, dramsko-recitacijska in filatelistično-numizmatična, so se s svojim delom in razstavami po vsej državi vse bolj promovirale in postale pomemben del razvoja kulture in turizma občine Makole in Dravinjske doline. Kot še pravi sogovornik, sprva ni bilo preprosto: "Udeležba na prvi formi vivi je bila številčno močna. Slabša je bila finančna plat, prireditev smo pokrili predvsem iz lastnih virov. Začeli smo z rezbarji, saj smo imeli dovolj lesa. Slikarjev še ni bilo. Nato se je prireditev nadgrajevala vse do danes, ko je prerasla okvire občine Makole in je znana tudi po svetu. Domačini so se sprva držali precej v ozadju, ker niso vedeli, kaj se dogaja. Potem pa so zadevo vedno bolj sprejemali. Danes v Dežnem skorajda ni domačina, ki ne bi pomagal pri simpoziju. Prinašajo nam hrano in različne izdelke. Prav tako ponudijo svoja prenočišča, skratka, zelo nam pomagajo. Tudi zaradi tega so odzivi udeležencev večinoma zelo dobri. V petnajstih letih smo stkali mnoge prijateljske vezi." Prireditev je kmalu prerasla v festival, organizatorji so vanj vključili številne druge dejavnosti, na neki način so posnemali Festival Lent. Zaradi velikih stroškov so kasneje prešli na simpozij. Ta izrecno vključuje umetnost, torej razstave, ustvarjanje kiparjev in slikarjev ter uvodno in zaključno prireditev.
Prihodnje leto drugače
Ob letošnjem jubileju so se odločili, da bodo uvedli spremembe. Prihodnje leto bo tako prireditev v drugi obliki. "Razlog je predvsem v obilici dela. Organizacijske priprave trajajo celo leto. V ekipi nas je deset, ki takšnega dela enostavno več ne zmoremo. Drugi razlog je finančni. Res je letos Občina Makole namenila več denarja, izdatno pomaga tudi podjetje Impol. Kljub temu smo sprejeli odločitev, da bo prireditev naslednje leto dvodnevna. Šlo bo za medgeneracijsko srečanje Forma viva Makole 2018. Poleg kiparjev in slikarjev bomo vključili učence osnovnih in srednjih šol. Prvi dan bo namenjen ustvarjanju, drugi dan pa bodo dela razstavili v osnovni šoli v Makolah. Kasneje naj bi razstavljali še v drugih šolah, od koder bodo udeleženci," še napoveduje predsednik KUD Forma viva Makole.
Obilica skulptur
Kiparji so doslej v okviru Forme vive Makole skupaj ustvarili 206 skulptur, od tega jih je 41 v drugih krajih Slovenije. Največ v občini Majšperk, ki vseskozi zelo podpira makolsko formo vivo. Sicer pa so številne skulpture na ogled v Parku skulptur Dežno, ki se razprostira v osrčju znamenite makolske poti Poti forme vive, na njeni najvišji točki (400 metrov nadmorske višine) in s pogledom na še neokrnjeno naravo. Pogled z najvišje točke parka, kjer je postavljena tudi velikanska hrastova klop, delo nemškega kiparja Branka Šmona, je zares čudovit. Tudi zato v Dežno prihaja vedno več turistov. Razvoj kulturnega turizma je bil, po besedah Dvoršaka, že od začetka tudi njihov glavni namen. "Zato forma viva ne sme zamreti. Moramo jo nadaljevati. To je tudi želja drugih društev, ki se ukvarjajo s turizmom. Prihajajo namreč tudi turisti iz tujine, tako posamezno kot skupinsko. Predvsem Nizozemci, Francozi, Avstrijci in Hrvati. Želim, da se pot Forme vive Makole, najdaljša transverzala umetnosti na svetu, dolga je deset kilometrov, neguje in da se park skulptur nadgradi. Urediti bi morali še razsvetljavo in klopce. Morda bi lahko odprli tudi vinsko klet in kakšno prenočišče. Ravno ta ponudba manjka. Pri tem bo seveda morala pomagati občina," je idej poln Dvoršak.
V soboto po poti z vlakcem
Od 11. ure naprej bodo v soboto zaključne prireditve simpozija. Organizirani bodo ogledi skulptur Po poti Forme vive Makole z vlakcem Makolčanom (prijave na telefonski številki: 041 960 876). Od 16. ure se bodo vrstili nastopi glasbenikov, ljudskih pevcev, tamburašev ... Ob 17. uri bosta uradna razglasitev in podelitev priznanj. Poskrbeli so tudi za srečelov, jedačo in pijačo. Če bo slabo vreme, prireditev odpade, izpeljali bodo samo podelitev.
