Iran in njegovi zavezniki so od konca februarja izvedli več kot 135 natančnih napadov z droni in raketami na vsaj 84 infrastrukturnih objektov v državah Perzijskega zaliva. Napadi so povzročili verižne izpade in ogromno gospodarsko škodo, hkrati pa so znatno otežili ameriške vojaške načrte v regiji. Čeprav zalivske države pogosto zmanjšujejo pomen napadov in škodo pripisujejo padajočim razbitinam prestreženih izstrelkov, podrobna preiskava kaže, da so iranske sile sistematično uničevale najbolj kritično opremo, poroča tiskovna agencija Reuters.
Napadalci so se osredotočili na ključne sisteme za prečrpavanje nafte v pristanišču Fudžajra v Združenih arabskih emiratih, ki predstavlja glavno pot mimo Hormuške ožine. Pristanišče je utrpelo vsaj 19 napadov, ki so za več tednov ohromili njegove operacije in povzročili obsežne požare na naftnih rezervoarjih. V Katarju so zadeli obrat za utekočinjeni zemeljski plin Ras Laffan in uničili hladilne sisteme, katerih popravilo bo trajalo več let. Napadi na katarsko infrastrukturo so ogrozili skoraj petino svetovne oskrbe z utekočinjenim plinom.
Natančno načrtovanje in prikrivanje škode
Tarča napadov so bila tudi letališča v najmanj štirih državah. V napadu na mednarodno letališče v Savdski Arabiji je umrlo najmanj 12 ljudi. Odgovornost za ta napad so prevzeli jemenski hutijevci. Iranske sile so napadle tudi jedrsko elektrarno Barakah v Združenih arabskih emiratih, kjer so poškodovale električno postajo in prisilile enega od reaktorjev v uporabo zasilnih generatorjev. V Kuvajtu so napadalci sistematično ciljali obrate za razsoljevanje vode in elektrarne, kar je resno ogrozilo oskrbo s pitno vodo v tej puščavski državi.
Strokovnjaki ocenjujejo, da iranski napadi kažejo izjemno natančnost in potrpežljivost. Napadalci so ciljali opremo, ki meri le nekaj metrov ali je znotraj zgradb, kar kaže na uporabo natančnih obveščevalnih podatkov. Neimenovani uradniki trdijo, da Iran pridobiva informacije prek mreže informatorjev, morda pa mu obveščevalne podatke posredujeta tudi Rusija in Kitajska. Zaradi napadov so cene nafte močno poskočile, savdska dnevna proizvodnja pa je v prvih šestih mesecih vojne padla pod sedem milijonov sodčkov, kar predstavlja izgubo v višini več kot 50 milijard dolarjev.
Alternativne poti in diplomatski pritiski
Savdska Arabija je poskušala izvoz nafte preusmeriti na rdečemorsko obalo prek naftovoda vzhod-zahod in pristanišča Janbu. Vendar so iranske sile in njihovi zavezniki napadli tudi to infrastrukturo. Zračni napad je uničil črpalno postajo na savdskem naftovodu in zaustavil pretok surove nafte za 11 dni. Združeni arabski emirati so zaradi hudih pritiskov in napadov poleti celo sprostili za več milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, da bi ustavili nadaljnje uničevanje.
Ameriška vojska in zalivske države redno obsojajo iranske akcije. Predstavniki ameriškega centralnega poveljstva poudarjajo, da ZDA skupaj z regionalnimi partnerji uspešno prestrezajo tisoče dronov in raket. Kljub temu pa sposobnost Irana, da izvaja natančne napade in hkrati blokira Hormuško ožino, ustvarja trajno grožnjo za sosednje arabske države in mu daje močan vzvod v mirovnih pogajanjih. Kot opozarjajo poznavalci, Iran natančno razume naftno industrijo in poseduje tehnologijo, ki lahko povzroči "ogromno škodo dobro izbranim tarčam".
