Hrvaška je že leta ena najbolj priljubljenih poletnih destinacij v tem delu Evrope, toda letošnja turistična sezona je v tujih medijih sprožila precej razprav. Italijanski portal Everyeye.it je razmere na Jadranu opisal kar z naslovom "Nore cene na Hrvaškem: zakaj so plaže prazne", pri tem pa se je oprl na poročanje nemških, čeških, poljskih in švicarskih medijev. O zgodbi poroča tudi hrvaški Index.hr.
Italijani med drugim pišejo, da so bili časi, ko je bilo treba apartma v Splitu sredi poletja rezervirati več mesecev vnaprej, letos pa naj bi bilo mogoče prosto nastanitev najti celo le nekaj dni pred prihodom. Podobno naj bi bilo tudi drugod ob obali. Nemški mediji so poročali o odpovedih v zadnjem trenutku in prostih sobah od Vrsarja do Dubrovnika, pa tudi na priljubljenih otokih, kot je Hvar.
So turiste odgnale cene?
Kot enega glavnih razlogov tuji mediji omenjajo visoke cene. Nemški portal, ki ga povzema Everyeye, je izračunal, da bi lahko štiričlanska družina za štiri nočitve odštela tudi do 3800 evrov samo za nastanitev. Italijani ob tem opozarjajo, da bi bilo za podoben znesek mogoče precej dlje dopustovati v nekaterih konkurenčnih sredozemskih destinacijah.
Češki ekonomist Lukáš Kovanda ocenjuje, da so se cene na Hrvaškem od leta 2015 zvišale za približno 70 odstotkov. Po uvedbi evra leta 2023 naj bi bile razlike za turiste še bolj očitne, saj lahko zdaj cene neposredno primerjajo denimo s Španijo ali Italijo. Češki portal Arecenze pa je izračunal, da so se turistični stroški na Hrvaškem v zadnjih treh letih povečali za približno polovico, medtem ko naj bi bil podražitveni skok drugod po Sredozemlju občutno manjši.
Posebno pozornost tujci namenjajo nemškim gostom, ki tradicionalno predstavljajo enega najpomembnejših trgov hrvaškega turizma. Del medijev meni, da se Nemci letos odločajo previdneje, pri čemer poleg cen na Hrvaškem pomembno vlogo igra tudi gospodarska negotovost doma.
Uradne številke pa kažejo drugačno sliko
Toda dramatične napovedi o "praznih plažah" vendarle ne pomenijo, da je hrvaški turizem doživel polom. Uradni podatki Hrvaške turistične skupnosti kažejo precej bolj optimistično sliko.
Od začetka leta do konca julija so na Hrvaškem našteli 12,4 milijona prihodov in 59,1 milijona prenočitev, kar je v obeh primerih odstotek več kot v enakem obdobju lani. Samo julija so zabeležili 4,7 milijona prihodov in 29,6 milijona prenočitev. Prihodov je bilo 2,5 odstotka več kot julija lani, prenočitev pa odstotek več. Hrvaška turistična skupnost je letošnji julij celo označila za najboljšega v zadnjih dveh letih.
Največ prenočitev je bilo v prvih sedmih mesecih leta ustvarjenih v Istri, sledili sta Splitsko-dalmatinska županija in Kvarner. Tudi Nemci ostajajo najpomembnejši tuji gostje, zanimivo pa je, da so letos rast zabeležili tudi Italijani.
Resnica o letošnji hrvaški sezoni je tako očitno nekoliko manj dramatična od naslovov v tujih medijih. Težave z visokimi cenami in praznimi nastanitvami na posameznih območjih obstajajo, obenem pa skupne številke za zdaj ne kažejo množičnega bega turistov z Jadrana. Vse glasneje pa se zastavlja vprašanje, koliko časa bodo gostje pripravljeni sprejemati hitro rast cen, če jim bodo konkurenčne sredozemske države za podoben denar ponujale več.
