
Vojne ne pustijo posledic le na bojiščih, temveč globoke rane zarežejo tudi v srca družin, ki doma trepetajo za svoje najdražje. Ena takšnih zgodb, ki te dni odmeva v javnosti, je izpoved nekdanje medicinske sestre Jelene Kolega Sutlović. To ni le pričevanje o pogumu na prvi bojni črti, temveč predvsem ganljiva pripoved o odnosu med materjo in hčerjo ter o neverjetni volji do življenja, ki premaga tudi najtežje telesne poškodbe.
Jelena, ki prihaja z otoka Iž, se je kot mladenka znašla v vrtincu vojne vihre. Čeprav je vedela, da se odpravlja v nevarnost, je želela svojo mamo obvarovati pred najhujšimi skrbmi. "Ko sem oblekla uniformo in odšla na prvo bojno črto kot medicinska sestra, sem prevarala mamo. Rekla sem ji, da se ne bom premaknila iz Zadra. Lagala sem. Kaj pa naj bi ji rekla? Da grem v smrt?" se spominja Jelena. Namesto na varnem v mestu je končala na enem najtežjih terenov, kjer je reševala ranjence.
Kot poroča hrvaški časnik Slobodna Dalmacija, se je usodni trenutek zgodil, ko je s kolegicami hitela na pomoč. Kljub opozorilom o prihajajočih izstrelkih, ki so jih v žargonu imenovali "bumbari", je nadaljevala svojo misijo. Eksplozija jo je hudo ranila, a adrenalina in želje po pomoči drugim to ni ustavilo. Porabila je ves sanitetni material, preden je sama izgubila zavest.
Ko mama izve najhujše
Medtem ko so zdravniki v zadrski bolnišnici reševali Jelenino življenje, se je do njene družine prebila grozljiva in napačna informacija. Nekdo je njeni materi sporočil, da je Jelena umrla. "Do mame je prišla informacija, da je Jelena mrtva. Ko so me kasneje pregledali in ugotovili, da sem živa, je do nje prišla nova vest. A škoda je bila že storjena. Mama je v tistem vmesnem času popolnoma osivela," pripoveduje Jelena.
Šok, ki ga je doživela njena mati, je bil neopisljiv. "To je nekaj, česar ne bi smela doživeti nobena mati. Ne veš, ali je tvoj otrok živ ali mrtev," dodaja. Ko se je Jelena končno vrnila domov, je mamo našla spremenjeno, a presrečno. Kljub travmi pa Jelena ni mirovala, hotela se je čimprej vrniti k svojim soborcem.
Od invalidskega vozička do pisanja knjig
Posledice poškodb so bile hude in trajne. Jelena je danes 40-odstotni vojni invalid. Utrpela je poškodbe hrbtenice, zaradi katerih je bila nekaj časa celo prikovana na invalidski voziček in popolnoma hroma. Vendar se njen, kot pravi sama, "divji otoški duh" ni dal zlomiti. Odločila se je, da bo znova hodila, in s pomočjo zdravnikov ter lastne trme ji je to tudi uspelo.
V najtežjih trenutkih je našla tudi ljubezen – svojega moža Denisa Sutlovića je spoznala prav v vojnih razmerah. Danes mir išče v pisanju in naravi. Izdala je že dve knjigi, ki ju je podarila prijateljem, saj ji pisanje predstavlja terapijo. "Sebe rešujem s pisanjem ali pa grem v oljčni gaj, objamem oljko in ji rečem hvala," zaključuje svojo inspirativno zgodbo ženska, ki je dokazala, da je volja do življenja močnejša od vsakega orožja.









