Velikega leščurja je Đani Iglić, sicer znani hrvaški promotor morske ekologije in potapljanja, odkril med naseljem Vrsi, ki leži blizu Zadra, in malim otočkom Zečevo.
Pred njim je ta primerek odkril njegov prijatelj Igor Miailović in ga na to tudi opozoril. Iglić pravi, da je to največji primerek odraslega velikega leščurja, ki ga je sam videl, odkar so začeli izginjati.
Našel ga je na globini 2,2 metra, dolg pa je bil 24 centimetrov. "Raste rahlo poševno, saj plast peska pod travo na tem delu ni globoka, zato predvidevam, da je našel razpoko. Igor je predlagal, da ga poimenujeva Živka, ker je živ in v čast njegovi profesorici, ki ji je bilo prav tako ime Živka. Je zelo zdrav in se hitro odziva na dražljaje" je povedal Iglić.
Leščurju je zaželel dolgo življenje in veliko potomcev, hkrati pa se je prijatelju Igorju zahvalil, da si je vzel čas in mu ta primerek pokazal. "Ko bi vsaj bilo več takšnih Igorjev," je dodal.
Veliki leščur (Pinna nobilis) je največja mediteranska školjka v Sredozemskem morju. V glavnem živi v sedimentnih tleh, v katerih uspevajo tudi morske cvetnice, opaženi pa so na globinah od 0,5 do 60 metrov. V Jadranskem morju ga najbolj pogosto najdemo na globinah od 2 do 30 metrov. V dolžino meri do 120 centimetrov. V ekosistemu ima zelo pomembno vlogo, saj filtrira morje, na njegovih lupinah pa živijo številne vrste.
Na Hrvaškem in tudi v Sloveniji je to zaščitena vrsta. Živi lahko tudi 45 let, ogrožen pa je predvsem zaradi sidranja in onesnaževanja morskega okolja ter zaradi ljudi, ki ga še vedno nabirajo. Leta 2016 so ob španski obali zabeležili množičen pomor velikih leščurjev. Tri leta pozneje so tudi v Jadranskem morju beležili izginjanje velikih leščurjev, leto pozneje pa je izumiral že v celotnem Mediteranu.
Strokovnjaki sumijo, da je bil veliki leščur žrtev enoceličnega parazita Haplosporidium pinnae, ki se naseli v tkivo velikega leščurja.
